Slovenščina

Prispevek ob "Evropskem letu jezikov 2001".
Avtor: dr. Janez Dular *

Slovenščina je popolnoma razvit in notranje bogato razčlenjen moderni jezik. Slovnična, slovarska in pravopisna kodifikacija knjižne slovenščine ima bogato izročilo z začetki v 16. stoletju (prva slovenska knjiga je bila natisnjena 1550). Novembra 2001 je Slovenska akademija znanosti in umetnosti izdala nov Slovenski pravopis; ta priročnik na 1800 straneh razlaga poleg pravopisa tudi poglavitne slovnične principe, v obsežnem slovarskem delu pa predstavlja več kot 130.000 besed. Knjiga je že šesti slovenski pravopis in prvi, kar je Slovenija postala samostojna leta 1991. Priprava pravopisnega slovarja je trajala dobrih deset let.

Položaj slovenščine

Slovenščina je indoevropski jezik z zelo razvito fleksijo (ohranjena dvojina). V razmerju do večine drugih slovanskih jezikov ima slovenščina vrsto posebnosti v glasoslovju, leksiki in oblikoslovju. Slovenščina je uradni in državni jezik Republike Slovenije in materni jezik približno 2,4 milijona ljudi od tega jih okoli 1,85 milijona živi v Republiki Sloveniji. Kot svoj drugi jezik jo obvlada približno 11.000 pripadnikov madžarske in italijanske avtohtone manjšine v Republiki Sloveniji ter okoli 140.000 govorcev priseljenih v Slovenijo iz republik nekdanje Jugoslavije. Dialektologi so tu ugotovili 46 jasno izoblikovanih narečij, porazdeljenih v šest pokrajinskih skupin: koroško, gorenjsko, dolenjsko, primorsko, rovtarsko, štajersko in panonsko.
več >>>

Zgodovina

Slovenščina skozi najpomembnejša obdobja razvoja: Obdobje pismenstva (Brižinski spomeniki); obdobje reformacije, ki je s Trubarjem postavilo temelj knjižnojezikovnega izročila; čas knjižnega preporoda (javna raba slovenščine se je pričela širiti iz cerkve v javne šole in urade), novo stanje je leta 1808 kodificirala slovnica J. Kopitarja; vrhunska pesniška ustvarjalnost F. Prešerna (Poezije, 1847).

Za razvoj in naraščanje javne veljave slovenščine je bila najpomembnejša določitev slovenske pravorečne norme (S. Škrabec, 1870). S tem ter z izidom Slovensko-nemškega slovarja (M. Pleteršnik, 1894-1895), Slovenskega pravopisa (F. Levec 1899) in Slovenske slovnice za srednje šole (A. Breznik, 1916) je slovenski knjižni jezik dejansko postal vseslovenski.

Po razpadu Avstro-Ogrske je prišlo do splošne uveljavitve slovenščine v javnosti in njenega živahnega razcveta.Vendar pa slovenščina tudi znotraj Jugoslavije ni bila dolgo enakopravna. Po drugi svetovni vojni je v Sloveniji kot eni izmed jugoslovanskih republik slovenščina spet dobila status uradnega jezika. Kmalu pa so spet pojavili stari jezikovnopolitični in jezikovnokulturni problemi (predvsem privilegiranost srbohrvaščine), kar je med Slovenci vzpodbudilo močno jezikovno samozavest.

Ko so leta 1988 pred vojaškim sodiščem v Ljubljani sodili skupini slovenskih civilistov in je sodišče pri tem poslovalo v srbohrvaščini, je bil to eden odločilnih argumentov za razpis plebiscita in odločitev za državnopolitično osamosvojitev Slovenije.
več >>>

Današnje stanje

V novi državi Sloveniji se je slovenščina takoj popolnoma uveljavila tudi v vojski, carini in državniškem protokolu, njena raba pa se sproti širi na vsa področja, ki se odpirajo z najnovejšim družbenim in tehnološkim razvojem. Posebnega poudarka sta vredna podatka, da narašča zanimanje za slovenščino kot tuji jezik (poučuje se v Ljubljani in na okoli 30 univerzah v tujini) in da slovenščina odlično deluje v prevedeni verziji računalniškega okolja Windows 2000.
več >>>

* Predstavljeno besedilo o slovenščini smo za internet povzeli iz daljšega prispevka, ki ga je za nemški zbornik o jezikovni kulturi pripravil dr. Janez Dular, v. d. direktorja Urada za slovenski jezik.

Podatki o zborniku:
Nina Janich / Albrecht Greule (Hrsg.)
Sprachkulturen in Europa, Ein internationales Handbuch
Gunter Narr Verlag Tübingen, 2002
ISBN 3-8233-5873-1

Povezave
O slovenskem jeziku
- publikacija Evropskega parlamenta, Informacijske pisarne za Slovenijo), Ministrstva za kulturo in Službe Vlade RS za evropske zadeve (Ljubljana, september 2007)

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede

Oddelek za slovanske jezike in književnost na Filozofski fakulteti

Zakladi NUK

Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik

V TEM POGLAVJU
Jezikovni položaj | Zgodovinski pregled | Današnje stanje