Slovenci v Porabju na Madžarskem

Avgust 2003

Zgodovinske in geografske značilnosti območja

Slovensko Porabje leži ob reki Rabi pri Monoštru (Szentgotthárd), v Železni županiji, stisnjeno med avstrijsko in slovensko mejo. Geografsko, jezikovno, kulturno in narodnostno je del Prekmurja, s katerim je bilo tesno povezano vse do l. 1919, ko je bilo Prekmurje priključeno k Jugoslaviji, Porabje pa je ostalo v okviru madžarske države. S tem je bila enotnost Slovenske krajine razbita in se je začela ločena zgodovina slovenskega Porabja.

Območje meri 94 km2. Na tem območju se nahaja sedem vasi s slovenskim prebivalstvom (Gornji Senik/Felsőszölnök, Dolnji Senik/Alsószölnök, Sakalovci/Szakonyfalu, Slovenska ves/Rábatótfalu, Števanovci/Apátistvánfalva, Verica-Ritkarovci/Kétvölgy, Andovci/Orfalu). Monošter (Szentgotthárd) je gospodarsko in kulturno (v preteklosti tudi upravno) središče Porabja, kjer živi madžarsko in slovensko prebivalstvo. Poimenovanje "porabski Slovenci" izvira iz države matičnega naroda, iz Slovenije, kjer so po prvi svetovni vojni v slovenskem tisku Slovence v okolici Monoštra imenovali "rabske" Slovence, po drugi svetovni vojni pa kot "porabske" Slovence. Področje, kjer živijo, pa je dobilo ime "Porabje, Slovensko Porabje" (v madžarščini Szlovén-vidék, Rába-vidék). Izven Porabja živijo Slovenci v Sombotelu (Szombathely) in v drugih krajih Železne županije, v županiji Somogy, Győr-Moson-Sopron in v Budimpešti ter razpršeno po vsej Madžarski. Po raznih ocenah (popisi prebivalstva, podatki poznavalcev tega območja itd.) živi na Madžarskem okrog 4000-5000 Slovencev.

Organiziranost Slovencev

V Porabju delujeta dve organizaciji:

1) Po razpadu Demokratične Zveze južnih Slovanov na Madžarskem so mladi izobraženci skupaj z nekaj starejšimi aktivisti oktobra l. 1990 ustanovili svojo lastno nadstrankarsko organizacijo z imenom Zveza Slovencev na Madžarskem, s sedežem v Monoštru. Zveza Slovencev na Madžarskem je usmerjena k razvoju za slovensko identiteto pomembnih dejavnosti. Zveza Slovencev na Madžarskem izdaja štirinajstdnevnik Porabje (od l. 1991), od l. 1979 deluje Slovenski program na radiu Győr, od l. 1992 televizijska oddaja Slovenski utrinki. Od leta 2000 se oglaša z dnevno enournim programom Radio Monošter, prva samostojna slovenska radijska postaja. Bogato ljudsko kulturo ohranjajo številne kulturne skupine, ki delujejo pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem.

2) Sprejetje Zakona o narodnih in etničnih manjšinah na Madžarskem (l. 1993) je omogočilo ustanavljanje manjšinskih samouprav v slovenskih vaseh in Državno slovensko samoupravo (l. 1995) s sedežem na Gornjem Seniku in s predstavništvom v Budimpešti. Delovanje in vloga Državne slovenske samouprave sega na vsa področja manjšinskega življenja (od izobraževanja do gospodarskega razvoja). Na zadnjih volitvah leta 2002 so Slovenci na Madžarskem izvolili trinajst manjšinskih samouprav (sedem v Porabju, šest pa zunaj avtohtone poselitve).

Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava delujeta druga ob drugi, saj se naloge obeh organizacij na področju narodnostnega življenja prepletejo in dopolnjujejo. Pristojnosti so jasne, kar je bistvenega za tako maloštevilno narodno skupnost. Vsaka razcepljenost skupnih interesov bi lahko vplivala negativno na obstoj in razvoj narodne identitete.

Pravna zaščita

O "pozitivnem konceptu" pravne zaščite manjšin na Madžarskem lahko govorimo šele po letu 1990. R Madžarska je po volitvah leta 1990 in z vstopom v Svet Evrope ter v procesu za vključitev v Evropsko unijo začela izboljševati odnos do narodnih in etničnih manjšin in njihov pravni položaj. Pravna zaščita slovenske manjšine se je izboljšala predvsem z novo ustavo iz leta 1989, s podpisom in z ratifikacijo Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji (1992) ter s sprejetjem Zakona o pravicah narodnih in etničnih manjšin na Madžarskem (1993). Po letu 1990 so k postopnemu izboljšanju pravne zaščite manjšin prispevali tudi sprejeti mednarodnopravni dokumenti, ki jih je podpisala tudi R Madžarska: Konvencija ZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije; Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih, Dekleracija Združenih narodov o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin in drugi.

Stiki z državo matičnega naroda

Danes je vzdrževanje in razvijanje stikov narodne manjšine z državo matičnega naroda postalo vsakdanja praksa, tako na Madžarskem kot v Sloveniji. To potrjujejo tudi meddržavni sporazumi med obema državama (Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji /podpisan l. 1992/, Sporazum o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti med R Slovenijo in R Madžarsko, Sporazum o prosti trgovini itd.). Na uspešnost sodelovanja vplivajo tudi druge oblike, med katerimi ima pomembno vlogo obmejno sodelovanje regij (Zveza Slovencev na Madžarskem in sosednje občine v Prekmurju /Murska Sobota, Gornji Petrovci, Puconci, Hodoš, Šalovci, Kuzma/ so podpisali Sporazum o skrbi za pospeševanje kulturnih, gospodarskih in drugih obmejnih stikov) in neposredni stiki ter sodelovanje pripadnikov narodne manjšine z državo matičnega naroda. Državni zbor R Slovenije je l. 1996 sprejel posebno Resolucijo o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah (v Avstriji, Italiji, Hrvaški in na Madžarskem) in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Slovenije. Sprejeta resolucija zajema številne oblike pomoči slovenskim manjšinam (od politične podpore v okviru medsosedskih odnosov s sosednjimi državami do pomoči na kulturnem, jezikovnem, informativnem, gospodarskem, finančnem področju). Pri medsebojnem povezovanju in stikih ima pomembno vlogo Veleposlaništvo R Slovenije v Budimpešti in Generalni konzulat R Slovenije v Monoštru. Neformalni stiki (obiski sorodnikov, prijateljev, kulturne prireditve itd.) so postali pogosti po odprtju meddržavnega mejnega prehoda Martinje-Gornji Senik/Felsőszölnök (1992) in mednarodnega mejnega prehoda Čepinci-Verica - Ritkarovci/Kétvölgy (2002). V prometni povezavi med državama je prišlo do prelomnice maja 2001 z odprtjem neposredne železniške proge Zalalövő-Hodoš. Na rešitev še čaka avtobusna povezava med Porabjem in Slovenijo.

Kljub doseženim pozitivnim premikom po letu 1990 (organiziranost Slovencev, okrepljena kulturna dejavnost, razvoj medijev in založništva, postopno odpiranje obmejnega območja, čezmejno sodelovanje z goričkimi občinami onstran meje itd.) obstajajo še kritične točke (razvoj gospodarstva, prometna infrastruktura, razvijanje pouka v slovenskem jeziku v porabskih vaseh in projekcija potreb po akademsko izobraženih kadrih).

Porabje je gospodarsko nerazvito območje, industrija se je razvila le v Monoštru. Med Slovenci je malo podjetnikov, je visoka stopnja brezposelnosti. K bistvenemu razvoju lahko prispevajo investicije v turizmu. Nedotaknjena narava z bogatimi gozdovi in lovišči, ugodna lega na odprti tromeji Avstrije, Madžarske, Slovenije so dejavniki, ki lahko omogočajo uspešen razvoj nove panoge kmečkega turizma.

Za jezikovno preživetje in razvijanje je nujno potrebno tudi aktivno jezikovno načrtovanje s strani porabskih Slovencev (in tudi R Madžarske in R Slovenije).

Na področju šolstva je treba nameniti posebno skrb za izboljšanje znanja in kvalitete slovenskega maternega jezika v vrtcih in na šolah. S posodabljanjem sistema izobraževanja na Madžarskem nastajajo boljši pogoji za pouk materinščine slovenske manjšine. Uresničevanje pravnih predpisov v vsakdanji praksi pa zahteva določene tehnične pogoje kot so finančna sredstva, kadri, ki znajo oba jezika itd.

Izoblikovanje znanstveno raziskovalne skupine porabskih Slovencev (ali celo raziskovalne institucije) in sistematično povezovanje s slovenskimi znanstveno raziskovalnimi institucijami bo imelo ključno vlogo po vstopu obeh držav v EU.

Ob vstopanju obeh držav v EU po dobrih 80 letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem. Porabski Slovenci bodo prvič v zgodovini del slovenskega narodnega telesa. Kakšna bo identiteta porabskih Slovencev v 21. stoletju? Evropska, madžarska, slovenska? Tudi po vstopu Slovenije in Madžarske bo osnovni instrument vplivanja na razvoj slovenskih manjšin v sosednjih državah bilateralno sodelovanje in dogovarjanje.

Dr. Katalin Munda Hirnök

Inštitut za narodnostna vprašanja
http://www.inv.si/