Predsednik vlade v skladu z ustavo, zakoni in poslovnikom vodi in usmerja delo vlade, usklajuje delo ministrov, skrbi za enotnost vlade in jo predstavlja. Vodi seje vlade, daje ministrom napotke, zahteva poročanje posameznih ministrov o njihovem delu, predstavlja vlado pred drugimi vejami državne oblasti in zastopa stališča vlade v medijih.
Vlada dela in odloča na rednih in dopisnih sejah. Seje vlade vodi predsednik vlade. Na rednih sejah predsednik vlade in ministri sodelujejo in odločajo neposredno. Na dopisnih sejah člani vlade sodelujejo in odločajo, uporabljajoč informacijsko-telekomunikacijske storitve v okviru informacijskega sistema za podporo postopkom sprejemanja odločitev vlade (informacijski sistem vlade).
Gradivo vladi lahko predlagajo v obravnavo predsednik vlade, ministri, generalni sekretar vlade, direktorji vladnih služb in drugi pooblaščeni predlagatelji. Predložena gradiva morajo biti usklajena med ministrstvi in vladnimi službami, ki jih zadevajo, razen če zaradi nujnosti ali drugih razlogov to ni mogoče. Predlagatelji pri pripravi zakonov, predpisov in drugih gradiv pravne narave sodelujejo s službo vlade za zakonodajo. Gradivo mora med drugim vsebovati oceno finančnih posledic njegovega sprejetja, obrazložitev skladnosti s predpisi, oceno povečanja oziroma zmanjšanja obremenitve sodišč ali javne uprave, pa tudi vse sestavine, ki jih predpisuje poslovnik državnega zbora.
Generalni sekretar gradivo vlade, sklice sej, zapisnike sej in druge dokumente, povezane s sejo vlade in njenih delovnih teles, objavi v informacijskem sistemu vlade. Člani vlade lahko v treh delovnih dneh po objavi vladnega gradiva predložijo svoje pripombe oziroma lahko nasprotujejo njegovi obravnavi.
Redna seja vlade
Seje vlade sklicuje predsednik vlade na stalno določeni dan v tednu. Seja vlade se začne z določitvijo dnevnega reda. Na predlog predlagatelja lahko vlada v nujnih primerih razširi predlog dnevnega reda z obravnavo še neobjavljenega vladnega gradiva.
Po končani obravnavi posamezne točke dnevnega reda vlada sprejme sklepe, s katerimi gradivo in predlagane rešitve sprejme v predlaganem ali spremenjenem besedilu, oziroma sklepe, s katerimi gradivo zavrne. Lahko tudi odloži sklepanje in naloži predlagatelju, da gradivo dopolni, ali pa ustanovi delovno skupino, ki predloženo gradivo ustrezno dopolni.
Sklepčnost vlade se ugotavlja na zahtevo posameznega člana vlade. Če je bila vlada sklepčna pri določanju dnevnega reda in če med sejo ugotavljanje sklepčnosti ni bilo zahtevano, se šteje, da je bila vlada sklepčna ves čas seje. Gradivo s predlaganimi sklepi je sprejeto, če proti njegovemu sprejemu ali proti sprejemu njegovega posameznega dela v določenem roku ni glasovala več kot polovica članov vlade ali če je za sprejem gradiva glasovala več kot polovica članov vlade.
O delu na redni seji vlade se pišejo dobesedni zapisi, ki so zapisi magnetofonskega, video ali drugega posnetka. Dobesedni zapisi so podatki z najvišjo stopnjo tajnosti.
Dopisna seja vlade
Generalni sekretar vlade v informacijskem sistemu vlade objavi sklic in gradivo za dopisno sejo s poročilom delovnega telesa oziroma stališčem sveta vlade, če je bilo vladno gradivo poprej že obravnavano. Rok za posredovanje sporočil, ki se lahko določi za vsako točko dnevnega reda posebej, ne more biti krajši od štirih ur in ne daljši od treh dni. Če se dopisna seja skliče tik pred končanim delovnim dnem ali tik po njem, se praviloma ne sme končati pred 10. uro naslednjega delovnega dne.