Evropski parlament predstavlja vse narode držav, ki so združeni v Evropski uniji. Po 1. maju 2004, ko se je zgodila zgodovinska širitev bo v njem zastopanih kar 455 milijonov prebivalcev iz 25 držav. Prve neposredne volitve v Evropski parlament so bile leta 1979. Letos pa bomo prvič volili poslance v Evropski parlament tudi v Sloveniji, ki ji pripada 7 od 732 poslanskih mest.
Državljani Slovenije bodo svojih sedem predstavnikov volili 13. junija 2004. Republiška volilna komisija je potrdila vse liste kandidatov, ki jih je 13 in predstavljajo parlamentarne in izvenparlamentarne stranke.
Zakonsko podlago za volitve predstavljajo štirje zakoni: zakon o volitvah v Evropski parlament, zakon o volitvah v državni zbor, zakon o volilni pravici, zakon o volilni kampanji. Slovenija ima proporcionalni sistem, na katerega so v praksi prešle vse države. V Sloveniji imamo tudi preferenčni glas - volivec lahko glasuje le za eno kandidatno listo, a pri tem na glasovnici označi enega kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi kandidat na listi, za katero je glasoval.
Kandidiranje
Zakon določa, da na volitvah v Evropski parlament lahko kandidira vsak državljan Slovenije, ki ga predlagajo bodisi politične stranke bodisi volivci. Funkcija poslanca v Evropskem parlamentu ni združljiva s funkcijo poslanca v državnem zboru ali župana. Evropski poslanec tudi ne sme opravljati dejavnosti ali funkcij, ki so nezdružljive s funkcijo poslanca v državnem zboru.
Na kandidatni listi lahko kandidira največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli iz Slovenije, se pravi sedem. Stranka lahko listo kandidira s podpisi štirih poslancev državnega zbora ali tisoč volivcev, volivci pa lahko svojo listo predložijo, če je podprta z najmanj 3000 podpisi volivcev. Kandidati, ki niso državljani Slovenije, so pa državljani katere izmed drugih držav članic Evropske unije, morajo priložiti izjavo, v kateri je navedeno njegovo državljanstvo in naslov stalnega bivališča v Sloveniji. Priložiti morajo tudi izjavo, da ne kandidirajo na volitvah v evropski parlament v nobeni drugi državi članici.
Volilna kampanja
Volilna kampanja za poslance v Evropski parlament mora potekati v skladu z zakonom o volilni kampanji. Pri tem gre seveda tudi za določila glede financiranja. Organizator volilne kampanje mora tako najmanj 45 dni pred volitvami odpreti transakcijski račun, ki bo namenjen izključno volilni kampanji. Nanj mora organizator naložiti vsa sredstva, ki jih bodo v ta namen prispevale pravne in fizične osebe. Vsi stroški bodo morali biti poravnani s tega računa, ki se mora zapreti tri mesece po volitvah. Vsak organizator kampanje mora zatem pripraviti tudi poročilo o porabi sredstev.
V kampanji se lahko porabi največ 60 tolarjev na volivca. Za vsak glas, ki so ga dobili izvoljeni poslanci, bodo dobili povrnjenih 60 tolarjev. Do povračila sredstev so upravičeni tudi neizvoljeni kandidati, ki bodo na volitvah dobili najmanj dva odstotka glasov - in sicer 30 tolarjev za vsak prejeti glas.
Javnomnenjske raziskave
Tudi pri objavljanju javnomnenjskih raziskav veljajo ista pravila kot pri ostalih volitvah v Sloveniji. Sedem dni pred volitvami ne bo več dovoljeno objavljanje javnomnenjskih raziskav, vse objavljene raziskave pa morajo ob metodi navesti tudi izvajalca in naročnika. Za vse kršitve zakon predvideva kazni.
Kandidatne liste
Republiška volilna komisija je potrdila vseh 13 vloženih list kandidatov za poslance v Evropskem parlamentu. Z žrebom so določili vrstni red, po katerem si bodo liste sledile na glasovnicah.
Glasovnica za evropske volitve
Republiška volilna komisija je izbrala, kako bo izgledala glasovnica na volitvah v Evropski parlament. Državna volilna komisija je glasovnico izbrala izmed treh predlogom in se odločila za to, ki so jo večinsko podprle tudi kandidatne liste.
