Slovensko srednjeveško pismenstvo obsega polovico tisočletja, od konca 10. do konca 15. stoletja. Najstarejši so Brižinski spomeniki. To so tri obredna besedila na devetih straneh, zapisana med 972 in 1039, verjetno na Koroškem na ozemlju okoli Vrbskega jezera. Od 1807 jih hranijo v Bavarski državni knjižnici v Münchnu. Brižinski spomeniki niso le najstarejši zapis slovenščine, ampak tudi najstarejši ohranjen zapis kakega slovanskega jezika v latinici in morda sploh najstarejši slovanski rokopis. Ta je tesno povezan tudi s kasnejšimi slovenskimi srednjeveškimi spomeniki. Nekateri izmed njih se hranijo v Italiji (Čedadski rokopis) in Avstriji (Celovški rokopis), Stiški rokopis pa vseskozi domuje v Sloveniji v NUK. Razstavni projekt ima torej prepoznavno evropsko dimenzijo, saj povezuje kulturo, umetnost in skupno zgodovinsko preteklost in prihodnost Slovenije, Avstrije, Nemčije in Italije.
Slovesna otvoritev razstave bo v ponedeljek, 17. maja 2004 v razstavni dvorani NUK v Ljubljani. Razstavo bosta odprla bavarski ministrski predsednik dr. Edmund Stoiber in slovenski ministrski predsednik mag. Anton Rop. Razstava bo odprta do 20. junija.
V okviru razstave bo 20. maja organiziran enodnevni znanstveni kolokvij, izšli pa bodo tudi vsebinsko bogat razstavni katalog in drugo informacijsko gradivo.
