Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

SINFO - MAREC/APRIL 2019: MARKO GROBELNIK, DIGITALNI GLASNIK

Avtorica: Ana Kraševec

 

Sedanjost za prihodnost


Slovenski strokovnjaki na področju razvoja umetne inteligence v samem svetovnem vrhu

 

Slovenija bo leta 2021 gostila prestižno svetovno konferenco The Web Conference, ki vsako leto na vrhunski ravni združuje raziskovalce, razvijalce, uporabnike in podjetja na področju svetovnega spleta. Konferenca kot osrednji in najpomembnejši dogodek na tem področju omogoča in spodbuja razpravo o razvoju spleta, o standardizaciji s spletom povezanih tehnologij ter o vplivu teh tehnologij na našo družbo in kulturo. Ena od izjemno pomembnih s spletom povezanih tehnologij je tudi umetna inteligenca (AI).

 

AI je v zadnjem času vse bolj »vroče« področje. O njej se veliko piše, v njen razvoj se ogromno vlaga. Nekateri jo smatrajo za izjemno pozitivno, nekateri se je bojijo in pred njo svarijo. Dejstvo je, da je področje AI za laično javnost še preveč novo in ne najbolj lahko dojemljivo. Kaj sploh je AI? Ena od definicij pravi, da je to področje informatike, ki vključuje raznovrstno interdisciplinarno znanje. Gre za sposobnost računalnikov, da delujejo, kot bi bili inteligentni, kar pomeni, da deloma posnemajo človeško inteligenco. Človeška inteligenca pa pomeni sposobnost učenja, posploševanja, načrtovanja, reševanja problemov in logičnega sklepanja. Znanstveniki in razvijalci si zato prizadevajo, da bi bila  AI čim bolj podobna človeški inteligenci, zato je prepletena s psihologijo, nevrologijo, matematiko, logiko, filozofijo in drugimi vedami.
 

Analitiki napovedujejo, da bo trg umetne inteligence kmalu dosegel 89 milijard ameriških dolarjev. Večina prihodkov trenutno prihaja s trga z aplikacijami, vendar projekcije jasno kažejo, da bo umetna inteligenca preoblikovala celotno industrijo. To seveda odpira mnogo vprašanj in pomislekov, a znanstveniki trdijo, da je strah odveč. Po njihovem mnenju nas roboti ne bodo zasužnjili, ampak nam bodo pomagali in olajšali marsikatero opravilo: doma in na različnih delovnih mestih. Glede na nedavno raziskavo družbe PwC je kar 82 odstotkov vprašanih direktorjev na svetovni ravni (1.400 direktorjev iz 91 držav) prepričanih, da bo umetna inteligenca v naslednjih petih letih pomembno spremenila poslovanje njihovih organizacij. Dve tretjini jih meni, da bo vpliv umetne inteligence še močnejši od vpliva spleta.

 

Prepletenost spleta in AI

 

Razpon »vsevedne« umetne inteligence je ogromen. Ko smo na svetovnem spletu, računalniki beležijo vsak naš klik, umetna inteligenca pa spremlja in analizira zbrane podatke. S to tehnologijo primerno podprta spletna stran lahko že ob prvem obisku o nas ve ogromno. Kje živimo, ali imamo otroke, kakšna je naša finančna teža, kaj nas zanima, kako rezoniramo. Če dodamo še družbena omrežja, ima AI o nas na voljo še podatke o naših čustvih in občutkih. Naši pametni telefoni neprestano javljajo, kje smo, s kom se družimo oz. čigavi telefoni se družijo z našim. S kombinacijo dovolj velikega nabora digitalnih podatkov je mogoče z visoko verjetnostjo napovedovati najrazličnejše scenarije in celo usmerjati odločitve. Znanstveniki ob tem poudarjajo, da so tehnologije umetne inteligence šele na začetku. Danes so kos izzivom, za katere potrebuje človek nekaj sekund, vsako kompleksnejše, problemsko reševanje vprašanj pa je še povsem zunaj dosega umetne inteligence. Zaradi visoke stopnje verjetnosti, s katero umetna inteligenca napoveduje najrazličnejše trende, se jo uporablja na številnih področjih, npr na borzah, v medicini, v medijih, pri upravljanju mest in tovarn, v transportu, v kmetijstvu, pravu in športu.
 

Slovenski znanstveniki se z umetno inteligenco ukvarjajo že več kot štiri desetletja

 

V Sloveniji za vodilno organizacijo na tem področju velja Inštitut Jožefa Stefana, na katerem so začeli raziskovati umetno inteligenco že leta 1972, nekaj let pozneje pa so vzpostavili tudi laboratorij za umetno inteligenco, ki deluje še danes.  Tam razvite rešitve uporabljajo številna znana podjetja kot so Microsoft, British Telecoma, New York Times, razne banke, tiskovne agencije. Zanimiva so predvsem orodja za avtomatizirano analizo vsebin, ki presega jezikovne meje in s tem precej enostavneje identificira dogodke po svetu v realnem času (npr. Event Registry). Uporabljajo jih tudi v medijski hiši Bloomberg. V vodstvu laboratorija deluje tudi eden najbolj znanih slovenskih znanstvenikov Marko Grobelnik. Grobelnik je tudi soustanovitelj petih slovenskih podjetij povezanih z umetno inteligenco (Quintelligence, Cycorp Europe, Event Registry, Qlector, SolvesAll). Takšna podjetja so temelj, da raziskovalna skupina na IJS-ju sploh obstaja, pravi Grobelnik. Z njimi omogočimo pogoje, da naši raziskovalci ostajajo v Sloveniji in da si delno pokrijejo razlike v zaslužku v primerjavi s tujino. V svoji več kot 30-letni karieri je izšolal številne študente, ki danes zasedajo pomembna mesta na uglednih svetovnih univerzah in pri svetovnih tehnoloških gigantih. Raziskovalno se trenutno največ ukvarja z vprašanjem, kako s pomočjo umetne inteligence napovedovati razvoj dogodkov v družbi in kako pojasniti razloge zanje.

 

Marko Grobelnik je tudi aktualni slovenski glasnik digitalne tehnologije. Vlada ga je na to neplačano funkcijo za mandatno obdobje štirih let imenovala leta 2016. Grobelnik pravi, da nova funkcija ne pomeni bistvenih sprememb v njegovem ustaljenem delovanju: »To, kar smo počeli doslej, se ni imenovalo digitalno glasništvo, a jaz in meni podobni ljudje to počnemo na neki način že ves čas. Kdor dela na inštitutu ali na univerzi, je na že po definiciji poklican, da sodeluje v skupnosti in je nekak glasnik področja, na katerem dela. Na primer, sam že 23 let vodim računalniška tekmovanja, organiziramo konference doma in v tujini, sodelujemo na okroglih mizah, ukvarjamo se s študenti. Skupnost ni samo znanstvena in ni samo slovenska, je tudi evropska, svetovna in profesionalna. Vpetost v to sfero je stalna. Ne gre za to, da bi se pri meni z imenovanjem na funkcijo digitalnega glasnika kaj posebej spremenilo; morda bo dalo malo več teže mojemu glasu. A ta glas ni zgolj moj, je glas širše skupnosti, širšega kroga ljudi.« Ena osrednjih nalog, ki si jih je zastavil, je pomirjanje strahov javnosti pred pastmi tehnološkega napredka. Kot mnogi drugi znanstveniki tudi on pravi, da AI lahko rešuje probleme sodobnega sveta: »Toliko, kot je umetna inteligenca lahko nevarna, toliko lahko umetna inteligenca tudi pomaga, da to nevarnost nevtraliziramo«. 

 

Čast in priložnost za Slovenijo

 

Glede na izjemne dosežke slovenskih znanstvenikov v razvoju AI morda ni presenetljivo, da bo Slovenija leta 2021 gostila svetovno konferenco »The Web Conference«. To bo že Svetovni splet je leta 1989 prvič zasnoval Tim Berners-Lee v CERN-u v Ženevi v Švici, kjer je pet let zatem (1994)  potekala prva konferenca World Wide Web. Razen leta 1994 in 1995, ko sta bili vsako leto organizirani dve konferenci, je WWW konferenca postala letni dogodek, ki vsako leto poteka konec aprila ali v začetku maja. Konferenca je prizorišče predavanj in razprav o najnovejših raziskavah in rešitvah, njena lokacija pa rotira med Severno Ameriko, Azijo in Evropo. Na dogodku 2021 v Ljubljani pričakujemo 2000 do 3000 obiskovalcev iz vsega sveta, organizirali pa bomo še nekaj spremljajočih dogodkov, ki bodo naredili teden dni bivanja v Ljubljani strokovno in družabno privlačen.