Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

SINFO - MAJ/JUNIJ 2019: ZERO WASTE TURIZEM

 

Avtorica: Katja Sreš
Foto: Polona Ponikvar

 

 

Zero waste turizem


Slovenija – edina država z zero waste prestolnico, hotelom in prireditvijo

 

Slovenija, zelena in butična destinacija petzvezdičnih doživetij, se lahko pohvali s celo plejado laskavih na(j)zivov – najlepša, najvarnejša, najbolj hipsterska. Pet občin ima celo več postelj za turiste kot domačine, letno pa padajo rekordi obiskanosti dežele na sončni strani Alp, ki se uvršča tudi med najčistejše na svetu. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako dolgo bomo lahko še vihteli zeleno zastavo in se z njo postavljali na piedestale trajnostnih seznamov. 

 

Lani smo zabeležili več kot 15 milijonov prenočitev. V povprečju dopustniki dnevno proizvedejo najmanj 1 kilogram odpadov, kar pomeni, 15 tisoč ton odpadov več v Sloveniji. V prestolnici kremnih rezin in pleten kar 70 % vseh odpadkov nastane na račun turizma.

 

Zero Waste Slovenija

 

"Račun brez krčmarja" je rekla občina Bled in se zato kot ena izmed devetih slovenskih pionirk zavezala zmanjšati količine odpadkov in izboljšati njihovo ločeno zbiranje. Na poti do zero waste oz. družbe z manj odpadki občine jih spremljamo Ekologi brez meja, ki smo del mreže Zero Waste Europe in s tem nacionalna Zero Waste organizacija za Slovenijo. 


Po štirih letih vstopa v mrežo zero waste odpadki na Bledu seveda niso izginili. A to niti ni bistvo koncepta, ki se razvija že v več kot 350 lokalnih skupnostih po Evropi, v Sloveniji pa poleg Bleda uspeva še v občinah Ljubljana, Vrhnika, Log-Dragomer, Borovnica, Gorje, Radovljica, Slovenske Konjice in Žalec. Odpadki vedno bodo, zero waste je zgolj zemljevid različnih poti, ki nam pomaga zmanjšati količine odpadkov. Očitno smo na pravi poti, saj so vse omenjene občine z načrtnim delom skupaj preprečile za vsaj 15.750 ton mešanih komunalnih odpadkov in s tem prihranile 3 milijone evrov. Pozitivna stranska posledica pa je tudi povezovanje in sodelovanje vseh 'sprehajalcev' oz. deležnikov na tej poti. 
 

Zero waste hotel


Eden izmed njih je tudi Hotel Ribno, ki je kot prvi slovenski hotel pridobil naziv zero waste. Po intenzivnem dvoletnem uvajanju ukrepov za zmanjšanje količin odpadkov in njihovo ločeno zbiranje, mu je uspelo doseči 92 % stopnjo ločeno zbranih odpadkov. Ta pot pa je zahtevala veliko več kot zgolj izpolnjevanje obrazcev. Brez zavzetosti vodstva in zaposlenih, ki so odpadke večkrat lastnoročno tehtali in pregledovali, pridobitev naziva ne bi bila mogoča. Ključne so torej spremembe v celotni politiki delovanja, najbolj pa so zagotovo vidni ukrepi, kot na primer koši za ločeno zbiranje na hodnikih in ponudba živil brez embalaže. Šteje čisto vsak korak. 
 

Zero waste prireditve

 

Zero waste zemljevid pa so na drugem koncu Slovenije v roke vzeli tudi organizatorji prireditev Jurjevanje v Beli Krajini, Art Kamp in (Z)mešani festival, ki poleg doslednega ločenega zbiranja odpadkov uvajajo ukrepe za njihovo preprečevanje – trudijo se zmanjšati uporabo plastike za enkratno uporabo, na prizorišča nameščajo pitnike, odgovoren odnos do okolja pa se prepleta tudi skozi programske vsebine. Prav vsi omenjeni primeri dobre prakse pa dokazujejo, da pri zero waste še zdaleč ne gre samo za odpadke. Z izborom primernih ukrepov se zmanjšajo vplivi na podnebne spremembe tudi na račun zmanjšane porabe energije, vode in trajnostne mobilnosti. Alfa in omega uspešnega pohoda do družbe brez odpadkov pa je komunikacija. Sprehajalcem na poti okrog blejskega simbola pitniki in koši za ločeno zbiranje odpadkov ne bi nič koristili, če zanje sploh ne bi vedeli. 

 

Z izboljšano komunikacijo pa se zviša raven storitve, ki omogoča pomemben naskok pred konkurenco. Zeleno je v trendu, kar z zgledovanjem po in obiskom naših slovenskih zero waste biserov, dokazujejo tudi drugi turistični ponudniki. Pa tudi mediji, ki pri poročanju o okoljskih temah več ne morejo prezreti zero waste praks. Tako ne padajo le rekordi v številu prenočitev, ampak tudi pri medijskem poročanju na temo zero waste, ki se je v štirih letih povečalo za skoraj trikratnik. In prav je tako.
 

 

Zero waste turist

 

Tako je tudi na nas, posameznikih, da pripomoremo k zmanjšanju vpliva turizma na okolje, ki je bil leta 2011 odgovoren za nastanek 48 milijonov ton odpadkov, kar predstavlja 14 % vseh nastalih komunalnih odpadkov na globalni ravni. Izognimo se uporabi plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, podpirajmo okoljsko prijazne namestitve in prireditve ter tudi ob polnih bifejskih mizah dobrot pomislimo na zavrženo hrano. Izogibamo se nakupu neuporabnih spominkov, opremo za počitnikovanje si izposodimo in tudi na dopustu ne pozabimo na ločevanje odpadkov. Po raziskavah se na počitnicah obnašamo precej bolj potratno, zato razmislimo, kako lahko z vpeljavo ene spremembe skupaj prispevamo k velikim učinkom. Bodimo zgled zelenega obnašanja tudi ko gremo na potep po svetu in tujim turistom pri nas.

 

Vsi skupaj tako lahko poskrbimo, da bo Slovenija še dolgo vihtela zeleno zastavo in ostala naj zelena točka na zemljevidu sveta. Postati moramo priča udejanjanju petih zvezdic iz prvega odstavka. Smo na dobri poti. Lahko se pohvalimo, da smo edina država na svetu z zero waste prestolnico, zero waste hotelom in zero waste prireditvijo. Kot je povedal Matija Blažič, direktor Hotela Ribno, ob prejemu naziva zero waste: »“Tako kot mogoče mi danes pozitivno ‘štrlimo ven’ kot nekdo, ki se je tega lotil prvi, tako bo v nekaj letih ‘ven štrlelo’ vsako podjetje, ki tega ne bo delalo. Razlika je zgolj v tem, da bodo oni izstopali v negativnem pogledu.” Naj bo Slovenija prva, naj 'štrli' ven kot pozitiven zgled.