Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

SINFO - MAJ/JUNIJ 2019: ŽENSKE V ČEBELARSTVU

 

Avtorica: Tanja Glogovčan
Foto: osebni arhivi


Pridne kot čebelice


Ženske so v svetu čebel enakovredne moškim kolegom kot podjetnice in kot strokovnjakinje

 

Čebelarstvo je Slovencem v krvi in marsikatera slovenska družina ima med svojimi člani čebelarja. Gojenje čebel v Sloveniji tudi ni več samo pridobivanje medu, ampak je tudi vse pogosteje inovativna poslovna priložnost. Čeprav je res, da so še vedno v čebelarskem svetu v večini moški čebelarji, in ženske v manjšini, pa slednje za moškimi kolegi prav nič ne zaostajajo v predanosti, izvirnosti, znanju in uspehih. 


Takšne so tudi Malči Božnar, Franja Zagorc in Nika Pengal. Njihove zgodbe so v marsičem različne, vse pa druži iskrivost, energičnost in navdušenje, ko spregovorijo o svojem delu s čebelami. Iz njihovih besed je mogoče razbrati, da jih njihov poklic ali pa hobi osrečuje in navdihuje. 

 

Urbana čebelarka

 

Franja Zagorc je čebelarka, ki ji je bilo čebelarstvo položeno v zibko, saj izhaja iz čebelarske družine. Čebelaril je že njen dedek pa tudi njen oče. Leta 2015 je na Čebelarski zvezi Slovenije na Brdu pri Lukovici opravila tečaj za čebelarje začetnike, leta 2016 pa je začela čebelariti v Ljubljani. AŽ čebelnjak ima zdaj v bližini mestnega pokopališča Žale in pa največjega trgovskega centra v Ljubljani. Franja je torej urbana čebelarka, ki zaenkrat prideluje samo med. »Paša v Ljubljani mi omogoča pridelavo odličnega cvetličnega in lipovega medu. Njena blagovna znamka je mestno in nagajivo obarvana, saj ga je poimenovala Ljubljanski FRAjer (skovanka iz imen Franja in Jernej – fant, ki ji včasih priskoči na pomoč; sicer pa celotna besedna zveza označuje »ljubljanski frajer«). 

 

Čeprav je pridelava medu zaenkrat še njen hobi in je njeno redno delo pisarniško, pa se ne omejuje. V prihodnje si želi pridelovati tudi cvetni prah, propolis, mleček in oblikovati tudi svojo kozmetično linijo. Njene sanje so nekoč imeti svoje podjetje, svoj posel in svojo poslovno neodvisnost. 

 

»Čebelarstvo me je naučilo veliko potrpežljivosti. Nič ne gre čez noč, velikokrat te kakšna stvar preseneti, ko odpreš panj. Delo s čebelami me tudi zelo pomirja,«pravi Franja.

 

Kot mlada čebelarka ocenjuje, da je zelo pomembno imeti tudi mentorja. »Hvaležna sem očetu, da mi pomaga. Čebelarjenje morda vzbuja videz, da je enostavno, vendar to ni tako.«

 

Urbani čebelarki se zdi tudi pomembno, da je vsako mesto čimbolj zeleno. »Pozvala bi ljudi v mestih, da sadijo veliko medovitih rastlin, saj tako pomagajo čebelam, hkrati pa tudi sebi. Brez teh čudovitih in pametnih živali življenja na našem planetu ne bi bilo. Na podeželju pa naj kmetje ohranjajo naravo na ta način, da kmetujejo čimbolj ekološko.«
 

 

Gospodična Medična

 

Mlada čebelarka Nika Pengal, tudi apiterapevtka, je mnenja, da »smo ženske bolj nežne čebelarke.« To slabo situacijo, da kot diplomirana dediščinarka ni našla službe v svoji stroki, je spremenila v zgodbo o uspehu in blagovno znamko Gospodična Medična. Že ob prvem stiku s čebelami se je zaljubila v ta čebelji svet. Najprej je imela osem panjev, sedaj je njenih »sodelavk« več milijonov. Njen delovni dan je zelo aktiven in ji še prehitro mine. Kljub temu pa se vsak dan domov vrača polna energije. Vstane okoli šestih in se pelje na Jelovico ali v kakšen drug kraj, odmaknjen od mestnega hrupa in onesnaženja, in s čebelami preživi velik del dneva. Pozimi pa opravlja zimska dela - takrat topi vosek, pripravlja nove okvirje za sate, jih žiči (okvirje je potrebno nažičiti), ukvarja se z obnovo čebelarskih pripomočkov in panjev ter širi znanje o apiterapiji in čebelah z različnimi predavanji in debatami. Medeni zaklad je ena izmed njenih uspešnic, saj vsebuje vse primarne čebelje pridelke, kot so med, cvetni prah, propolis, matični mleček in po njenem prepričanju »odžene vsako bolezen stran, če pa že pride pa hitro mine in človeka ne izčrpa«. Med njenimi izdelki je tudi medeni žvečilni gumi ČUBI (ang.CHEW-BEE), s katerim je zmagala na enem izmed tekmovanj za mlada start-up podjetja. Ker je za ta izdelek potrebno res veliko čistega voska, je njegova proizvodnja zaenkrat omejena. To je v bistvu neke vrste zdravilo, ne pa žvečilni gumi v klasičnem smislu. Zelo dobro vpliva na težave s sinusi, čisti ustno votlino, deluje proti kariesu in krvavečim dlesnim. 

 

Čeprav so v njenem življenju poklicno čebele na prvem mestu, pa ostaja njen adut tudi arheološko znanje. Zanima jo zgodovina čebeljih pridelkov v celoti, kako se je npr. propolis uporabljal že v preteklosti, ipd. Znanje deli z drugimi tudi na raznih predavanjih tako dijakom ali študentom ali pa širši laični publiki. 

 

Pred kratkim je Nika predavala tudi v Ameriki na ameriški konferenci, posvečeni Apiterapiji, kjer je predstavljala apiterapijo v Sloveniji in posebno masažo z medom, v Španiji pa konference z naslovom »Produkti iz gozda, ki niso les.«, kjer je predstavljala gozdno čebelarjenje in apiterapijo. 

 

Gospodična Medična se ne ustavlja. Tudi ona je zelo aktivna v lokalnem okolju, pri tem pa njo in ostale čebelarje aktivno podpira občina Domžale ter različni privatni donatorji. Skupaj z ostalimi lokalnimi čebelarji v Čebelarskem društvu Domžale sodeluje pri gradnji novega čebelnjaka (namenjenega invalidom, otrokom, turistom in vsem sprehajalcem), ki je del širše turistične zgodbe ob reki Kamniški Bistrici. Društvo bo na tej čebelji poti povezalo dva čebelnjaka, vmes pa so postavljene informativne table z informacijami o čebeljem svetu. Na začetku in na koncu poti bo pri delu s čebelami v čebelnjaku mogoče opazovati čebelarja pri delu v živo. 

 

Svoje čebelnjake ima Gospodična Medična   pobarvane v pastelnih barvah. Tudi to je izraz njene svežine, mladosti in hkrati tudi odločnosti. Slednjo je namreč izkazala s pisanjem svoje poti in za tako pot je potreben tudi pogum.
 

 

Med njihovimi izdelki tudi med s koščki zlata

 

Malči Božnar ni čebelarka v klasičnem pomenu besede, ampak je podjetnica, ki vodi družinsko podjetje Božnar čebelarstvo. Bila je med prvimi, ki je, še v bivši državi, pričela ponujati med in druge čebelje pridelke malo drugače, lahko bi rekli » na sto in en način«. Malči Božnar je bila tudi ena od podpornih stebrov prve Apimondije v Sloveniji leta 2003, ko se je že začelo povečevati navdušenje nad uporabo in proizvodnjo medu. 

 

Nikoli si ni želela medarne, zdaj jo ima že skoraj trideset let. Do nedavnega je bilo v podjetju zaposlenih poleg nje še šešt sodelavk.  Že nekaj let pa delata v podjetju tudi sin in hči. Njen vstop v svet čebelarstva ni izhajal iz družinske tradicije, ampak iz sodelovanja s profesorjem Jožetom Riharjem iz časov njenega študija živilstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, saj je Božnarjeva tam diplomirala iz cvetnega prahu. Sedaj družina Božnar svoje medene izdelke, ki niso samo iz njihovega medu, ampak ga dobijo tudi od svojih sodelavcev- čebelarjev, izvaža tudi po svetu. Med njihovimi izdelki so npr. medeni šamponi, čokomed, medena kozmetika ter celo Goldhoney – med s koščki zlata. 

 

V njihovem podjetju so inovacije pravzaprav vsakdanjik. Na Dnevih medu, ki jih organizirajo že tradicionalno, so predstavili že med z raznimi dodatki, medene bonbone, medenjake, medeni burger, razne alkoholne in nealkoholne napitke z medom, sladice, medeno pivo in še kaj. Malči Božnar vidi svet tudi izven svojega praga . Božnarjevi so zato zelo aktivni tudi v lokalnem okolju. Od sredine pa do konca letošnjega maja Hiša medu Božnar skupaj z Muzejem pošte in telekomunikacij, Polhograjsko graščino in občino pripravlja EU projekt, moj projekt 2019, ki se financira iz Evropskih sredstev. Malči Božnar je že 20 let tudi  članica folklorne skupine Grof Blagaj iz Polhovega Gradca.

 

Kot vsaka ženska, je tudi ona rada negovana in prisega na medeno kozmetiko. »Uporabljam medeni šampon Bee Beauty, ki diši po rožmarinu in sivki in na telo deluje zelo pomirjujoče tudi zaradi dodatka medu in propolisa. Za nego obraza pa uporabljam domačo kremo Bee Beauty s čebeljim voskom, medom, matičnim mlečkom in propolisom«.
 

Čebelarke uporabljajo med Kranjske čebele

 

Zdajšnje ozemlje Slovenije je domovina sive čebelje pasme – kranjske čebele (Apis mellifera carnica). Tudi slovenske čebelarke pri svojem delu uporabljajo to vrsto čebel oz. med te čebele. Vse tri se zavedajo, da je Svetovni dan čebel, ki ga praznujemo letos že drugič 20. maja, za človeštvo pomemben dan. Brez čebelic namreč ne bi bilo tudi življenja. Zato, kot je rekla ena izmed njih, tudi sami skrbimo, da bodo čebele imele svoj zeleni in ekološki prostor. S tem ohranjamo življenje na zemlji.