Skoči na vsebino

SINFO, SEPTEMBER/OKTOBER 2018: SLOVENIJA – ČASTNA GOSTJA FRANKFURTSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA 2022

Edinstven izziv in priložnost

S podpisom pogodbe februarja 2018 je bila uradno potrjena vloga Slovenije kot častne gostje Frankfurtskega knjižnega sejma (19.-23.oktober 2022). Pripravo in izvedbo tega globalno odmevnega dogodka je Vlada RS poverila Javni agenciji za knjigo RS, in že pred podpisom pogodbe so se začele intenzivne priprave na dogodek, ki ga strokovna javnost označuje za nič manj kot “once in a lifetime” dogodek.

 

Od kod ta oznaka? Frankfurtski knjižni sejem s skoraj 300.000 obiskovalci, 7.000 razstavljavci, 4.000 dogodki in 10.000 novinarji je največji knjižni sejem na svetu. Za razliko od marsikaterega drugega knjižnega sejma, ki deluje kot prodajni sejem (trade fair), je ta primarno namenjen profesionalnim obiskovalcem, zato se v petih dneh, kolikor sejem vsako leto traja, sklene na tisoče poslov. Obisk sejma ima celoletni vpliv na marsikaterega založnika, agenta ali tiskarja, zato ni nič nenavadnega, da se vsak sestanek na sejmu zaključi s prisrčno željo „Have a good fair!”

In kako v tej poplavi ponudbe sploh izstopati in pritegniti pozornost na književnost, kulturo in državo, ki jo večina obiskovalcev sejma težko asociira s čimerkoli? Ki je ni mogoče (povsem) povezati s stereotipi o državah nekdanje Jugoslavije, podatek, da je od leta 2004 članica Evropske unije, pa tudi ne pove veliko? Če je Slovenija v minulih letih veliko storila na svoji prepoznavnosti kot turistični destinaciji, k čemur vsekakor pripomorejo na prvi pogled sapo jemajoče lepote naravne in kulturne krajine, ki so v dobi socialnih omrežij hvaležen material za (samo)promocijo, pa je potencial slovenske književnosti prej skriti biser, namig za sladokusce, kot pa prepoznavna in mednarodno uveljavljena literatura. Vloga častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu naj to spremeni.

 

Slovensko založništvo v številkah

 

Po podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), ki je v Sloveniji pristojna za zbiranje podatkov o vseh izdanih knjigah in publikacijah, so v letu 2017 v Sloveniji delovali 1.104 založniki (od tega 199 samozaložnikov), ki so skupaj izdali okoli 4.000 knjig, od tega 809 naslovov, ki jih NUK uvršča pod slovensko leposlovje. Te številke so za tako majhen knjižni trg kot je slovenski naravnost impresivne in nas uvrščajo v sam svetovni vrh po številu izšlih naslovov na prebivalca. Nič nenavadnega, da se je Slovenija pred desetimi leti na Leipziškem knjižnem sejmu, ki je drugi najpomembnejši knjižni sejem v Nemčiji, predstavljala s sloganom “Die dichteste Dichtung pro m2” – z besedno igro, ki namiguje na pravzaprav fizično gostoto poezije v slovenskem prostoru.

 

Koliko pa ta izjemna ustvarjalnost presega slovenske meje? Tudi tu so številke visoke, a morda ne podajo prave slike. Če Baza prevodov Javne agencije za knjigo RS obsega npr. 345 prevodov v vse različice angleškega jezika in 567 prevodov v nemški jezik (prekašajo ju le jeziki nekdanje Jugoslavije), je treba vedeti, da je med njimi veliko starejših prevodov, ki niso več dosegljivi in ki bi jih bilo potrebno posodobiti ter na novo izdati. Tudi zato je eden izmed ciljev organizatorjev slovenske predstavitve v Frankfurtu do leta 2022 doseči vsaj 100 novih izdaj v nemškem jeziku, pri tem pa vzpodbujati tudi izdajanje v drugih velikih jezikih (angleščina, francoščina, španščina, kitajščina, ruščina), hkrati pa ne zanemariti prevodov med malimi jeziki.

Spodbude tujim založnikom prihajajo v obliki razpisov Javne agencije za knjigo za podporo prevodom in izdajam v tujih jezikih, slovenskim založnikom pa med drugim z nudenjem podpornega sistema v obliki organizacij nacionalnih predstavitev na knjižnih sejmih po vsem svetu, B2B srečanj, izobraževanj za literarne agente in seminarjev za prevajalce.

Kaj pričakovati od vloge častne gostje?

 

Iz izkušenj preteklih uspešnih častnih gostij sejma je mogoče sklepati, da program častne gostje bistveno poveča prepoznavnost države, avtorjev in njihovih del. Pester in dobro premišljen program ustvari zanimanje in kako lažje potešiti radovednost kakšen je določen narod, kako živi in kaj ima ponuditi svetu, kot skozi njegovo literaturo. Pomembna je zgodba in teh v slovenski literaturi ne manjka. Zato založniki in agenti pred in po predstavitvi lažje vzpostavijo mednarodne stike ter ustvarijo lastne mreže. Posledično zraste trgovanje z avtorskimi pravicami in poveča se število izdaj predstavljenih avtorjev v nemško-govorečih deželah ter na drugih knjižnih trgih. Številke zrastejo že v letih pred nastopom in tudi ko se začetna evforija po nastopu v letu ali dveh poleže, te ostanejo bistveno višje kot predtem.

 

A učinki so širši in dolgoročnejši kot le znotraj založniškega sektorja, saj preko vloge častne gostje postane prepoznaven tudi kulturni in turistični potencial države, kar ob pametnem načrtovanju aktivnosti lahko prispeva celo k ekonomski rasti, hitrejšemu razvoju kulturnega sektorja in nastajanju novih delovnih mest. Program v letu 2022 bo zajahal val, ki ga bo ustvarilo slovensko predsedovanje EU leta 2021, gostovanje na knjižnem sejmu otroških knjig v Bologni leta 2021 in še marsikatera druga mednarodno prepoznavna vloga Slovenije, ki morda ne prinese hipnih izboljšav, ima pa dolgoročne učinke. Dosedanjim gostjam so se začetne investicije povečini povrnile in dodana vrednost je bila najvišja prav pri predhodno manj prepoznavnih državah. Gostovanje v Frankfurtu je torej priložnost in odgovornost obenem.