Skoči na vsebino

SINFO, SEPTEMBER/OKTOBER 2018: NAJLEPŠA SLOVENSKA PLANINSKA POT

Kraljestvo gora

V okviru vseslovenske okoljevarstvene akcije Očistimo naše gore, ki je letos potekala že devetič, smo izbirali tudi Naj planinsko pot, kjer je med več kot šestdesetimi predlogi prepričljivo zmagala krožna pot Planina Blato–Planina pri Jezeru – Planina Dedno polje – Vrata (za Kopico) – Prehodavci – Dvojno jezero – Štapce – Planina Ovčarija – Planina pri Jezeru – Planina Blato. Zmagovalna pot, ki se nahaja v samem osrčju Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka, je prejela skoraj dvakrat toliko glasov kot drugouvrščena planinska pot. Pot brez vmesnih postankov od povprečnega planinca zahteva dobrih 11 ur hoje.


Da je pot dobila največ glasov, ni le potrditev, da je pot pri planincih priljubljena, ampak je tudi priznanje in zahvala markacistom, ki skrbijo, da je pot lepo vzdrževana, varna in označena. Le malokdo ve, da so naše planinske poti med najbolje označenimi in varovanimi v Evropi in svetu, čemur pritrjujejo tudi tuji obiskovalci in poznavalci. Za to se moramo zahvaliti predvsem markacistom. V Sloveniji za planinske poti skrbijo prostovoljci, člani markacijskih odsekov znotraj planinskih društev. Po zadnjih podatkih slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev letno, vse večji obisk gora pa pomeni tudi več dela za markaciste, ki so v letu 2017 urejanju planinskih poti zanesenjaško namenili kar 32.000 prostovoljnih ur.
 

Julijske Alpe – veličastni svet

Najlepša planinska pot poteka skozi prekrasen svet Julijskih Alp, ki so od leta 2003 v sklopu Unescovega programa »Človek in biosfera« razglašene za biosferni rezervat, kar pomeni posebno varstvo njihovih naravnih bogastev in biotske raznovrstnosti.  Julijske Alpe so najvišja visokogorska skupina v Sloveniji, večino njihovega površja  pokriva Triglavski narodni park, katerega cilj in namen je v ohranitvi izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, varovanju avtohtonega rastlinskega in živalskega sveta, ekosistemov ter značilnosti neživega sveta. Raznovrsten rastlinski in živalski svet uživa velik in zaslužen sloves: tu najdemo mogočne skalne vrhove, ki ponujajo izjemne razglede, kristalno čiste vode, ki se iskrijo v soncu, zeleno pokrajino, ki jo krasi planinsko cvetje vseh barv, neredko pa nam v višjih legah pot prekriža kakšen kozorog ali gams. Pokrajina, ki pohodniku vzbuja občutek, da se je znašel v pravljičnem svetu, zagotovo nikogar ne pusti ravnodušnega.

 

Pot čudovitih razgledov in doživetij

 

Pot lahko le tisti bolj izkušeni in hitrejši prehodite v enem dnevu, če štartate v zelo zgodnih jutranjih urah in nato pozno zvečer končate blizu izhodišča in prespite v koči na Planini pri Jezeru. V tem primeru se lahko naslednji dan dopoldne povzpnete še na bližnji Pršivec (1761 m), ki mu zaradi prekrasnega pogleda na celotno Bohinjsko jezero spodaj pravimo kar  »balkon nad Bohinjem«. Popoldne imamo nato dovolj časa za pot domov. Manj izkušeni ali tisti, ki želite pot prehoditi brez naglice, pa lahko pot prehodite v dveh dneh in vmes prespite na pol poti na Zasavski koči na Prehodavcih ali pa v koči pri Triglavskih jezerih. Upoštevajte, da je prenočišče v kateri koli izmed koč pametno rezervirati v naprej, saj je poleti predvsem ob lepih vikendih obiskovalcev veliko.
Naša avantura se prične na Planini Blato, ki leži nad Bohinjem na dobrih 1100 metrih nadmorske višine. Do izhodišča se lahko pripeljemo z avtom ali pa koristimo cenejši in enostavnejši javni prevoz iz Bohinja, ki so ga letos v Bohinju uvedli, da bi ta del Triglavskega narodnega parka razbremenili pločevine. Sprva se pot zmerno vzpenja po gozdnati pokrajini, ki nam nudi prijetno hladno senco, zaradi katere se ne upehamo prehitro in po slabi uri hoje že prispemo na naš prvi vmesni cilj: v kočo na Planini pri Jezeru. Koča slovi po izjemno prijazni oskrbniški ekipi in je tudi nosilka certifikata »Družinam prijazna planinska koča«, zato se tu obvezno ustavite in si privoščite okusen planinski zajtrk ali domač jabolčni zavitek ter planinski čaj iz okoliških zelišč ter se tako okrepčajte za dolgo pot, ki je pred vami.
 

Od koče na Planini pri Jezeru do Planine Dedno polje naredimo krajši vzpon, nato pa zavijemo desno, kjer se nam pokrajina zlagoma vse bolj in bolj odpira in postaja podobna zeleni, s raznobarvnim cvetjem posejani pravljični deželi. Po dolini Za Kopico se po beli stezici blago vzpenjamo in odpira se nam lep razgled na vrhove, ki obdajajo začetni del doline. Po dobrih dveh urah pridemo do sedla Vrata, ki že v svojem imenu napovedujejo vstop v pravi visokogorski svet – tu smo že daleč nad gozdno mejo in če boste imeli srečo, boste kozoroga morda srečali prav od blizu. Od Vrat je do koče na Prehodavcih še slabo uro hoda po skalnati pokrajini, kjer je lahko mestoma še sneg. Pri prečenju snežnih zaplat previdnost ne bo odveč.

Če nas spremlja lepo vreme, nas koča, v kateri je praviloma vedno živahno, nagradi z osupljivimi razgledi, zato lahko polno občutimo in vsrkamo vso lepoto in veličastnost naših gora. Ko se po počitku in okrepčilu podamo na drugo polovico naše krožne poti, nas do koče pri Triglavskih jezerih čakata dve uri hoda, pot pa nas vodi mimo vseh sedmih Triglavskih jezer, med katerimi je največje in po mnenju večine najlepše jezero Ledvica, ki ga obsežna melišča nad njim sicer počasi a vztrajno zasipavajo.

 

Koča pri Triglavskih jezerih se nahaja ob velikem dvojnem jezeru, kjer pa bomo kot pri nekaterih ostalih jezerih žal opazili tudi pojav alg, ki so posledica vpliva človeka (vnos rib) še pred uvedbo strogih naravovarstvenih pravil, ki veljajo danes. Od tod nas čaka še zadnja četrtina poti, ki vodi čez preval Štapce, ki so edini nekoliko zahtevnejši del poti, ki pa je odlično zavarovana. Po dobri uri smo zopet nazaj na Planini Dedno polje, od koder po že znani poti prispemo nazaj do izhodišča.

Vsi, ki se boste na to pot podali, boste začutili prabitnost neokrnjene narave gorskega sveta. Domov se boste vrnili bogatejši za mnogo lepih vtisov in doživetij, ki vam jih bo raznovrstna pokrajina natrosila na vsakem koraku, in prav gotovo se boste znova in znova vrnili.