Skoči na vsebino

SINFO, SEPTEMBER/OKTOBER 2018: 66. FESTIVAL LJUBLJANA

Vrhunska umetnost v objemu Plečnikove scenografije

Poletni Festival Ljubljana vsako leto od junija do septembra navdušuje tako tuje goste kakor tudi Slovence, ki se v prestolnici zadržujejo v tem času in nikogar ne pusti ravnodušnega. To je  scena in  okvir raznovrstnih zvokov in podob, hkrati pa snovalec novih zgodb ljubljanskih ulic, trgov, dvoran in drugih prostorov Plečnikovega mesta.


Festival Ljubljana je član evropskega združenja festivalov EFA vse od leta 1977 in je eden najbolj prepoznavnih v Evropi. V svoji izredni zgodovini je gostil ustvarjalce, ki jih poznajo največji svetovni odri in občinstva z vrhunskim okusom. Možnost nastopa pa daje tudi umetnikom z različnih umetniških področij od glasbe do likovne umetnosti, ki so prav tako vrhunski, vendar manj znani.

Z brezplačnimi dogodki daje možnost ogleda širokim množicam, poskrbi pa tudi za najmlajše generacije. Vsako leto polni Ljubljano s kulturo in gradi naš kulturni okus.

 

Arhitekt Jože Plečnik kot oblikovalec glavnega odra

 

Ne dobesedno enega, pač pa enotnega v smislu arhitekturne in umetniške celovitosti Križank, nekdanjega samostana nemškega viteškega reda v Ljubljani. Leta 1952 so namreč predstavniki mesta Ljubljane prosili arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957), da Križanke preoblikuje v prostor za prireditve ljubljanskega festivala.
Plečnik se je odločil, da preoblikuje prostor Križank po principih arhitekture Albertija, Palladija in drugih renesančnih arhitektov. Najbolj pa se je Plečnik posvetil oblikovanju osrednjega atrija – preddverja Križank, ki ga je predvidel kot osrednje festivalsko prizorišče. V njem je najbolj vidna glavna odlika celotne Plečnikove prenove samostanskega kompleksa – enotnost različnega. Veliki arhitekt je v obnovo vpletel sagraffitno dekoracijo, renesančno tehniko risanja, in je zidove obdelal s plastično izstopajočimi figurami, ki izhajajo iz češke srednjeveške umetnosti, posegel je v lastni oblikovni repertoar, ki ga je uporabil že na praškem gradu ((češko Pražský hrad, uradna rezidenca predsednika Češke Republike). Oblikoval pa je še poseben prostor za srečanja po prireditvah s stoječo ponudbo. Po njegovi smrti je bil v njegovem arhitekturnem stilu oblikovan tudi samostanski vrt, ki je zdaj osrednje festivalsko prizorišče – poletno gledališče. Križanke so Plečnikovo največje umetniško delo in hkrati tudi zadnje delo.
Ljubljanski festival se sicer zdaj dogaja na »različnih odrih«, vendar je zagotovo zaradi velikega vpliva arhitekta Plečnika na podobo slovenske prestolnice mogoče reči, da se festival odvija na Plečnikovi sceni.

 

Možnost za kulturno razvajanje

 

Po letu 1953 je bila Ljubljana vsako leto prizorišče t.i. Poletnega festivala, na katerem so se predstavili domači in tuji ustvarjalci in poustvarjalci glasbe, igre, plesa in tudi likovne umetnosti, na ogled pa so bile tudi razstave. Pomembni gostje festivala so bili med drugim tudi: slovenska pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, koncertna in operna pevka Marjana Lipovšek, italijanska sopranistka Katja Ricciarelli, ameriška operna pevka Grace Bumbry, ameriški violinist lord Jehudij Menjuhin, španski tenorist José Carreras, ruski dirigent Valerij Gergijev, tudi direktor in umetniški vodja Marijinega gledališča v Sankt Peterburgu. Gostovali so tudi že svetovno znani simfonični orkestri npr. orkester iz Londona, Orkester Marinskega gledališča iz Sankt Peterburga ter nekatere operne hiše, med katerimi izstopata slavni akademski Bolšoj teatr iz Moskve ter milanska Scala.  

 

Tudi letos jagodni izbor vrhunske umetnosti za vse okuse in generacije


Kot vedno, je tudi letos Ljubljana Festival zadovoljil zelo različne okuse. Uživali smo v glasbi, likovni umetnosti, predstavah ter drugih dogodkih. Zopet smo se navduševali nad Kraljevim orkestrom Concertgebouw iz Amsterdama, ki velja za enega izmed najboljših orkestrov v svetovnem glasbenem merilu. Kritiki označujejo njegov zvok kot edinstven in uravnotežen – godalna sekcija je »žametno mehka«, zvok trobilne sekcije bleščeče »zlat«, pihala nosijo »izrazito osebno noto«, tolkala pa imajo mednarodni sloves. Prav tako je bilo na ogled tudi več predstav Akademskega državnega baleta iz Sankt Peterburga. Obiskovalce je s svojim repertoarjem navduševal tudi filharmonični orkester milanske Scale ter drugi.

 

V okviru festivala je nastopila izraelska vokalna zasedba Voca People. Osem pevcev mešane zasedbe z zakritimi obrazi in teatralnim pristopom poustvarja znane skladbe v a cappella obliki, združeni z beat boxom. Njihove stvaritve na Youtubu po podatkih uradne strani štejejo več kot 80 milijonov ogledov. V sklopu turneje, posvečene Giuseppeju Verdiju sta se z večerom opernih arij predstavila tudi nemška sopranistka Diana Damrau in francoski basbaritonist Nicolas Teste. Poleg znanih arij sta zapela tudi redko izvajane duete, solista pa je pod taktirko Ivana Repušića spremljal Orkester Slovenske filharmonije. V plesni predstavi »Dance amore« režiserja, koreografa in scenarista Jurija Batagelja so navdušili priznani slovenski plesalci, med njimi Andrej Škufca, Jurij in Jagoda Batagelj, idr. Zgodbo o ljubezni, umoru ter zmotah, ki se dogaja v New Yorku, so uprizorili s paleto latinskoameriških in standardnih plesov, z atraktivnimi figurami žgočega argentinskega tanga, umazane salse, hip hopa, modernega plesa in jazz-a. 

 

Z likovno akademijo so navdušili umetniki, ki niso Slovenci, vendar pa v Sloveniji živijo dlje časa. Huiqin Wang je kitajske narodnosti, Keiko Miyazaki japonske, Paride di Stefano italijanske, Bagrat Arazyan armenske, Vianney Lefebvre francoske in Balsky Eduard ukrajinske ter Elisabetta Bacci, ki prihaja iz Italije, in Jasmina Rojc iz Slovenije. 100. obletnica 1. svetovne vojne je bila v sklopu festivala obeležena z umetniškim dogodkom Generacija '99.

 

Na simfoničnem koncertu so zazvenele skladbe Slavka Osterca, Alfreda Caselle, Maurica Ravela, Luciana Beria in Petra Eotvosa. Koncert je izvedel Mednarodni orkester Ljubljana v sodelovanju z Orkestrom Sarajevske filharmonije, solistka pa je bila mlada italijanska pianistka Viviana Lasaracina. Dirigirala je Živa Ploj Peršuh. Kitajsko plesno gledališče Lanzhou je navdušilo z ljubezensko baletno predstavo Zgodbe svilne poti – Dunhuang - moja sanjska dežela, s katero je umetniško predstavila kulturno dediščino zahodnega dela Kitajske.

 

Slovensko občinstvo je imelo zopet priložnost videti oba popularna slovenska muzikala Cvetje v jeseni in Vesna ter tuja muzikala Briljantina in Mamma Mia! v slovenski izvedbi.

 

Nekatere prireditve, ki jih organizira Festival Ljubljana so že tradicionalne. Med njimi so Slovenski glasbeni dnevi (štiridnevni festival sodobne glasbe zgodaj spomladi), Mladi Virtuozi (predstavitev manj znanih, a nadarjenih glasbenikov), Festivalov december (prireditve v okviru Festivalovega decembra, kot so koncerti mladih z osnovnih šol, ipd.), Mednarodna likovna akademija (na njej se vsako leto zberejo domači in tuji likovni umetniki, ki zajemajo tudi iz arhitekturnega izročila Jožeta Plečnika) ter različne Prireditve na Ljubljanskem gradu.