Skoči na vsebino

SINFO, NOVEMBER/DECEMBER 2018: PIRAN - KAKO JE NADANGEL POLETEL

Piran - kako je nadangel poletel

 

Avtorici: Petra Ložar, Ana Kraševec


Osrednji piranski zvonik je letošnjo jesen za nekaj časa ostal brez kipa nadangela Mihaela, ki ga Sveto pismo opisuje kot poglavarja božje vojske in zaveznika v večnem boju proti silam zla, spoštujeta pa ga tudi vzhodna krščanska cerkev in islam. Prihodnje leto bo minilo 250 let, odkar »piranski angel« s svoje mogočne pozicije bdi nad mestom.

 

Častitljiva zgodovina mesta Piran


Piran je v Sloveniji poleg Bleda zagotovo največkrat fotografirano in upodobljeno mesto. Kulisa s podobo srednjeveškega mesta nam daje poleg romantične note tudi vpogled v izjemno pestro arhitekturno zgodovino slovenske obale. Kot nam kažejo zgodovinski viri, je bilo to območje poseljeno že v prazgodovinskih časih. Kraj, kjer danes stoji Piran je bil prvič omenjen kot antično mesto že v sedmem ali osmem stoletju. Naselje, ki se je takrat oblikovalo na koničastem rtu polotoka Madona, se je nadaljevalo proti pobočju kjer je danes cerkev sv. Jurija z zvonikom in krstilnico.

Piran je v svoji pestri zgodovini prehajal pod različne oblasti, a največ časa je bil pod Beneško republiko. V drugi polovici osmega stoletja je del Istre s Piranom prešel izpod bizantinske pod frankovsko oblast nato so jo okoli leta 840 priključili k Italskemu kraljestvu in ga leta 952 kot del Furlanske marke vključili v Nemško cesarstvo. Po letu 1209 pa je prešel pod oglejskega patriarha. V sedemdesetih letih devetega stoletja so istrska mesta občasno že občutila vpliv Benetk, pa vendar so, tudi Piran, samostojno razvijala in oblikovala svojo lastno upravo in zakonodajo. Piran je svoj statut dobil leta 1274, od leta 1283 pa je bil pod beneško oblastjo, ki je trajala vse do 1797, ko je republika propadla.


Piran je zaradi naravne danosti obmorske lega in rodovitnega zaledja s solinami z Benetkami trgoval izjemno uspešno. Po virih sodeč so jim Pirančani na leto dobavili tudi do 1/3 vseh zalog soli. O solinarski tradiciji na tem območju najdete veliko zanimivosti v Muzeju Solinarstva.

 

Cerkev sv. Jurija in zvonik


Vpliv Benetk pa se ne kaže samo v gospodarskem razcvetu mesta ampak posledično tudi v arhitekturnem in duhovnem življenju prebivalcev. Zgodovinski viri navajajo, da je imel Piran samostan in več kot 23 cerkva ter številne kapelice. Skozi stoletja so se stavbe skupaj z njihovo namembnostjo spreminjale in tako je v Piranu sedaj le še 10 ohranjenih cerkva. To je glede na majhnost prostora in gostoto poseljenosti kar svojevrstna posebnost. Največja in najbolj znana je baročna cerkev sv. Jurija z zvonikom in krstilnico, ki kraljuje na hribu znotraj piranskega obzidja. Vzpetina s cerkvenim kompleksom je bila utrjena z opornimi loki že nekje od sredine 17. stoletja do začetka 19. stoletja. Začetki gradnje baročne cerkve pa segajo v obdobje po letu 1595. Na tem mestu je pred baročno stala starejša gotska cerkev. Ob temeljiti obnovi cerkve v baročnem obdobju, so podrli tudi stari zvonik in zgradili novega samostoječega. Zasnovali so ga po renesančnem zvoniku sv. Marka v Benetkah. Piranski zvonik je skoraj za polovico manjši od beneškega, a če upoštevamo nadmorsko višino hriba, na katerem stoji, lahko skoraj rečemo, da sta oba enako visoka. Piranski zvonik je tudi starejši od izvirnika, saj se je tisti na Markovem trgu zaradi statičnih napak porušil. Tako lahko tudi z gotovostjo trdimo, da imamo starejši zvonik od Benečanov. Na vrhu zvonika pa so šele leta 1769 postavili nadangela Mihaela, ki bo torej prihodnje leto praznoval 250 let. Po navedbi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Piran je bil nadangel takrat čez bakreno pločevino tudi pozlačen.

Če kdo misli, da je bilo leta 1614 zelo preprosto postaviti 3,7 metra visokega angela na konico zvonika, se moti. Leta 1908 so ga sneli, popravili in ponovno postavili na železno os, ki se vrti v železnem ležišču, obrača ga veter. Ko Pirančanom pokaže peruti in gleda proti Trstu, piha burja, vreme bo lepo. In tako je že odkar angel kraljuje nad Piranskim mestom. Velikokrat se sprašujemo zakaj sta ravno nadangel Mihael in sv. Jurij skupaj v piranski cerkvi. Logičen odgovor najdemo v krščanstvu. Že od nekdaj sta oba, tako svetnik kot nadangel, borca proti zlu in tudi tu se je ljudem očitno zdelo, da mesto potrebuje dva močna duhovna zaščitnika.  Cerkev so posvetili Sv. Juriju leta 1344, ko je meščane in mesto obvaroval pred hudo nevihto, zvonik pa nekaj stoletij kasneje nadangelu Mihaelu. V zvoniku je poleg impozantnih zvonov tudi ura, ki je bila vanj dodana kasneje. Ohranjen in v zadnjih letih obnovljen urni mehanizem je neprecenljiva tehnična dediščina. Od letošnjega leta dalje pa se lahko na vrh zvonika sprehodite tudi po obnovljenem lesenem stopnišču s prav posebno zgodbo o 15. angelih. 

 

Zahteven tehničen podvig prenove angela


Svojevrsten podvig je bilo popravilo poškodovanega nadangela Mihaela že pred 110 leti, ko so ga za kratek čas sneli z zvonika in mu popravili poškodovano krilo. V letošnjem letu pa sta dotrajanost materiala in huda burja botrovala nujnim in neodložljivim konservatorsko restavratorskim posegom. Priča smo bili spektakularnemu in tudi logistično težkemu projektu začasne odstranitve nadangela Mihaela z zvonika. Župnija sv. Jurija v Piranu je s pomočjo helikopterja in posadke SV ter s pomočjo alpinistov in jamarjev letos avgusta izvedla skrbno pripravljen spust skulpture, ki je bil izjemno zahteven zaradi angelove očitne krhkosti in poškodovanosti ter zaradi številnih neznank o njem. Ob spustu na trdna tla se je pokazala vsa veličina te skoraj 250 let stare skulpture in impresivna preciznost izdelave. V tistih časih in ob orodjih, ki so jih imeli takrat na razpolago se nam danes zdi skoraj nemogoče, da bi lahko to naredil človek  sam. 
 

Nadangela so obnovili v ljubljanskem restavratorskem podjetju Gnom, kjer so najprej opravili zelo natančne dokumentacijske posege. Kip so najprej skenirali v 3D tehnologiji in zabeležili vse poškodbe in pomanjkljivosti. S temi posnetki bodo kdaj kasneje lahko izdelali kopijo kipa, če bi se obstoječi kdaj usodno poškodoval. Obnovili so ga v pokočni drži, za kar so si v delavnici predhodno postavili posebno stojalo. Najprej so stabilizirali kovinsko konstrukcijo, ki jo tvorijo štirje osnovni obroči, ki so medsebojno povezani z vertikalnimi kovinskimi pasovi.

Kip so najprej popolnoma razstavili, saj je bil zaradi galvanske korozije del konstrukcije, ki je bil v stiku z bakreno pločevino, popolnoma uničen. Dodali so manjkajoče dele kril in roke ter s kipa v celoti očistili rjo  ter ga zaščitili s protikorozijskim premazom. Zeleni volk, ki kipu daje značilno patino, so ohranili.  Približno dva meseca po tem, ko je angel »odletel«, se je neko sončno oktobrsko popoldne vrnil nazaj na zvonik na enak način.
 

Piran je nedvomno mesto kulturnega ustvarjanja in sanjarjenja. Je mesto, kjer se je pisalo in se še bo pisalo knjige, saj premore toliko zgodb in zgodovine kot le malokatero obmorsko mesto. Danes smo vam odkrili eno izmed njih… angelsko. Sami pa jo lahko nadgradite ali pa v teh prazničnih dneh odkrijete še kakšno novo, čisto vašo.