Skoči na vsebino

SINFO, MAREC/APRIL 2018: RAZNOLIKOST JE SLOVENSKI PRIVILEGIJ

Pomemben delec evropske je tudi slovenska kulturna dediščina

Avtorica: Petra Čad, Slovenska turistična organizacija

 

Kulturni turizem v Sloveniji odlikujeta kulturna in etnološka raznolikost na eni strani ter povezljivost in dostopnost na drugi. Mestno in podeželsko se prepletata na edinstven način, zaradi geografske dostopnosti tako lahko doživetja mesta in podeželja doživimo zelo hitro.


Na bogastvo slovenske kulturne dediščine so vplivala različna ljudstva, ki so trgovala na območju današnje Evrope in širše ter jim je slovensko ozemlje predstavljalo postojanko. Obenem jo odlikuje združevanje kar štirih značilnih evropskih geografskih in kulturnih prostorov – Alp, Mediterana, Krasa in Panonije. V prihajajočih mesecih bosta kultura in z njo kulturni turizem obrnila nov list, saj se iz naših krajev poslavljala zima, ki so jo pregnali sami kurenti in napovedali pomlad, z njo pa novo življenje, obilico dogodkov, praznikov in drugih praznovanj.
Najbolj prepoznavna maska v Sloveniji, znameniti kurent je bila osrednja figura mednarodnega festivala – kurentovanje. Gre za enega najpomembnejših festivalov Evrope, ki obuja etnološko dediščino. Obhodi kurenta so bili lani decembra vpisani na UNESCO seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, kurentovanje pa je tudi letos v najstarejše mesto v Sloveniji, na Ptuj, v tednu od 2. do 13. februarja  privabilo več kot 100.000 obiskovalcev iz vsega sveta. Tudi drugod po Sloveniji je bilo v pustnem času živahno: na Cerkljanski laufariji v Cerknem, Škoromatiji, Pustu v Cerknici in na drugih tradicionalnih prireditvah. Maske slovenskih pokrajin predstavljajo Evropo v malem in poudarjajo različnost, ki je značilna za slovenski prostor. Obstoječa ponudba obsega možnost ogleda pustovanj in muzejskih zbirk.


Za pustom prihaja velika noč, praznik, ko se zbere vsa družina in oživijo stari običaji. Praznična miza v Sloveniji se šibi pod tradicionalnimi dobrotami kjer so v ospredju pirhi. Pobarvana trdo kuhana jajca so eden izmed najbolj prepoznavnih simbolov velike noči in odražajo raznolikost slovenske pokrajine, z njimi pa so povezani tudi nekateri običaji, npr. sekanje in zbijanje pirhov. Običaji za veliko noč   zaznamujejo tako mesta kot podeželje. Tam sta pristnost in avtentičnost ter mnogi ljudski običaji zagotovilo za izjemno doživetje velike noči v Sloveniji. Lahko se udeležite kakšne delavnice ali prikaza poslikave pirhov, za vse kulinarične navdušence pa bo pravi tečaj izdelave in peke tradicionalne slovenske orehove potice, recimo v Potičnici na Blejskem otoku. Za krepkejši obrok v prazničnem času bo poskrbela šunka v testu s hrenom.

 

 

Pomladni in poletni festivali v Sloveniji


Izraziti in vabljivi štirje letni časi so v Sloveniji podlaga za številne festivale in dogodke. Tudi v letošnjem letu je pred nami bogato glasbeno, umetniško in kulinarično festivalsko obdobje: Festival čokolade Radovljica, Druga godba, Jazz Cerkno, Kino Otok, Seviqc Brežice, Poletje Imago Sloveniae s Poletjem v stari Ljubljani, Ana Desetnica, Poletna muzejska noč, Ljubljana Jazz Festival, Junij v Ljubljani, Jurjevanje (folklorni festival), Festival Idrijske čipke in Praznik češenj so le nekateri izmed njih, ki bogatijo turistični utrip Slovenije. V poletnem času so še posebej popularne tako imenovane festivalske počitnice v Dolini Soče. Zelena, z gozdovi, gorami in smaragdno reko mikavna destinacija treh občin je postala v teh letih pravi fenomen festivalskih počitnic. Na tedenski oddih v neokrnjeno naravo se v dolino zgrinjajo glasbeni navdušenci z vsega sveta, mladi in stari. V festivalsko mesto Tolmin vabijo MetalDays, Gora Rocka, Sajeta, Punk Rock Holiday. Pod znamko Soča FESTIValley pa sicer vabijo tudi številni drugi športno, aktivno in kulinarično obarvani festivali. Vsekakor ne gre zamuditi dveh največjih slovenskih festivalov v poletnem času: Festival Lent v Mariboru in Ljubljana festival. Oba festivala z izjemnimi nastopi domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev pestrita mestni utrip in vabita domače in številne tuje obiskovalce.

Kulturni turizem in trajnosti razvoj z roko v roki


Kako pomemben je kulturni turizem kaže tudi novo izbrana Evropska destinacija odlčnosti 2017 na temo kulturnega turizma. Zmagal je Koper, med finalistkami pa je bil poleg Ptuja, Slovenskih Konjic in Radol'ce tudi Kras. Območje Krasa sodi med najstarejše kulturne krajine v Evropi. Ostanki prazgodovinskih gradišč, kamnita stavbarska dediščina, razvita kamnoseška obrt in umetnost dajeta Krasu svoj edinstven pečat. Med ključnimi znamenitostmi so Kobilarna Lipica, Park Škocjanske jame, številni kulinarični festivali (Praznik terana in pršuta, Mesec kraške kuhinje, martinovanje), tematske poti po sledovih 1. in 2. svetovne vojne in Štanjel.


Štanjel ima med vsemi najbolj poudarjeno kulturno vlogo (Ferrarijev vrt in zapuščina Maksa Fabianija, razstave v Galeriji L. Spacala, štanjelska arhitektura od prazgodovinskih gradišč do gradu,); posebna vrednota je kulturna krajina, kjer se narava (zaščitena pod Naturo 2000, znana po največji biotski pestrosti v Evropi), prepleta s kamniti sledovi življenja od prazgodovine do današnjih dni. Vse opisano privablja v Štanjel vse več obiskovalcev, zato v občini Komen posvečajo še več pozornosti urejanju okolice, povezovanju in označevanju poti, obnovam (novo obnovljena Fabianijeva domačija, fasada z novimi kamniti okni in streho na gradu) in novim vsebinam (vinoteka v okroglem stolpu, muzej zaščitenega območja Natura 2000). Čar kraške pokrajine že dolgo vznemirja tudi poročne pare, ki si Štanjel vse pogosteje izbirajo za poročno destinacijo. Na Krasu vam resnično ne bo dolgčas, saj lahko v Divači obiščete tudi zanimiv muzej slovenskih filmskih igralcev, se udeležite kamnoseške delavnice ali pa se v vodenem ogledu sprehodite po Živem muzeju Krasa.


Kulturno dediščino moramo celostno in skrbno ohranjati, saj je pomemben del naše nacionalne identitete in velik potencial za turistično interpretacijo. Ravno zato je ključno, da pri načrtovanju razvoja turizma upoštevamo trajnostni pristop pri ohranjanju kulturne dediščine in tradicij prostora oz. okolja. Prav kraške občine Divača, Komen, Hrpelje-Kozina in Sežana so lani vstopile v Zeleno shemo slovenskega turizma in bodo kmalu prejele certifikat Slovenia Green Destination (SGD), ki celostno ocenjuje trajnostno delovanje destinacij in obenem spodbuja k nenehnim izboljšavam. Pri standardu Slovenia Green je tako eno izmed šestih področij v celoti namenjeno kulturi in tradiciji. V sklopu te kategorije ocenjujemo kako vključene destinacije ohranjajo kulturno dediščino, artefakte in fosile ter predvsem kako upravlja, to je preprečuje negativne vplive turizma na kulturo. Kategorija se dotika tudi nesnovne dediščine in spoštovanja avtentičnosti. Kako avtentičnost vključevati v turistične produkte in jo ustrezno predstaviti so se lotili v Tomaju, kjer se lahko med zanimivimi doživetji Krasa zapletete v izvirne igre detektivov in pustolovcev pod nazivom Karra ter tako spoznate Kras na drugačen, igriv, interaktiven in unikaten način. V posebnem doživetju na Krasu preko zank in ugank gostje odkrivajo čare Krasa, vasi Tomaj, legendo Srečka Kosovela in kraško gmajno. Čakajo jih lov za zakladom, soba pobega in celo soba pobega na prostem. Odkrivanje kulturne dediščine na inovativen, interaktiven način je ena najboljših poti za spoznavanje kulture prostora in bivanja ter zabaven način približanja kulture tudi našim najmlajšim. Promocijo tega inovativnega turističnega projekta sta sofinancirala RS in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.