Skoči na vsebino

SINFO, MAREC/APRIL 2018: “PODARI CENT ZA OBNOVO SLOVENSKE KULTURNE DEDIŠČINE”

Nove priložnosti za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine

Avtorica: Alenka Štrukelj
 

Evropsko leto kulturne dediščine izpostavlja predvsem dejstvo, da je naša skupna kulturna dediščina tako lokalna kot evropska, in to razsežnost uporabi pri soočanju s trenutnimi izzivi: po eni strani gradi nove priložnosti za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine, po drugi pa izpostavlja, da je ohranitev nujna, saj je naša kulturna dediščina pomemben in edinstven del družbenega in gospodarskega potenciala Evrope, ki je tesno povezana s številnimi drugimi področji, in kot taka predstavlja temelj našega skupnega razvoja v Evropi.


"Zavedanje o kulturni dediščini skozi globalizacijo sveta je postalo manj zavezujoče in prepoznavno, hkrati pa je tudi gospodarska kriza pripomogla k temu, da ni več dovolj denarja za obnovo kulturne dediščine oz. da se vse prevečkrat na dediščino gleda kot na breme, in ne na razvojni potencial," je ob začetku evropskega leta kulturne dediščine dejala državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik.

 

Kulturna dediščina je namreč temelj naše prepoznavnosti in kot taka še premalo uporabljana tržna niša našega gospodarstva. Sinteza blagovne znamke Slovenija, kjer povezujemo naravno danost, kulturno dediščino in domačo hrano ter kakovostno pitno vodo, nam odpira nove prepoznavnosti, nove poti in nove trge. To je prepoznala tudi Slovenska turistična organizacija, ki je leto 2018 in 2019 razglasila za leto kulturnega turizma.

 

Tržna priložnost na inovativen način

 

Evropsko leto kulturne dediščine pa lahko pomeni tudi izjemno tržno priložnost, preko katere na mikro ravneh produkte dediščine in izdelke, povezane z dediščino, oplemenitimo z dodatno vrednostjo in jo na tržišču ponudimo na nov način. Na povabilo ministrstva za kulturo se je tako v evropsko leto kulturne dediščine vključilo podjetje Costella d.o.o. Podjetje se zaveda družbene in okoljske odgovornosti, ki jo nosijo, zato želijo biti proaktiven in inovativen deležnik pri ohranjanju kulturne dediščine slovenskega naroda. Po njihovem sta prav ohranjanje dediščine in njena ustrezna promocija ključnega pomena za svetlo bodočnost in jasno identiteto – tako države, kot tudi njenih državljanov. S tem razlogom so ministrstvu za kulturo predlagali projekt izdaje posebne kolekcije stekleničk naravne mineralne vode Costella, ki so  obogatene z ilustracijami petih motivov bogate slovenske kulturne dediščine mlade slovenske umetnice Maje Gorjup (potica, kurent, čebelnjak, kozolec in grad Kostel) in znakom evropskega leta kulturne dediščine 2018. Ob nakupu stekleničke iz te kolekcije bo Costella v imenu kupca darovala en cent za obnovo enega izmed petih slovenskih kulturnih spomenikov (objektov kulturne dediščine). Nabor le-teh je izbralo ministrstvo za kulturo, prejemnik sredstev namenskega sklada za ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine pa bo izbran prek glasovanja na Facebook straneh evropskega leta kulturne dediščine in podjetja Costella. Costella je tudi prva naravna mineralna voda, ki je upravičena do uporabe državne znamke “I feel Slovenia” v svoji komunikaciji in pri promocijskih aktivnostih.

 


Obiskovalci navedenih Facebook strani bodo lahko oddajali všečke za obnovo Aljaževega stolpa, ki stoji na najvišjem vrhu Slovenije, Triglavu, čolna deblaka z Ljubljanskega barja, Ferrarijevega vrta v Štanjelu, gradu Kostel v dolini reke Kolpe in slike Vittoreja Carpaccia Sveta Marija in otrok na prestolu s šestimi svetniki iz leta 1516 iz Stolnice Marijinega vnebovzetja v Kopru. Tista enota kulturne dediščine, ki bo prejela največ všečkov, bo prejela tudi sredstva, zbrana v projektu podjetja Costella.

 

***
 

Ohranjamo kulturno dediščino. Se nam pridružite?

Z nakupom naravne mineralne vode Costella, označene s posebno nalepko, z znakom evropskega leta kulturne dediščine in motivom enega izmed petih elementov slovenske kulturne dediščine iz kolekcije ELKD 2018, darujete 0,01 evra za obnovo enega od kulturnih spomenikov in prispevate svoj kamenček k ohranjanju naše kulturne dediščine.
 

***


Aljažev stolp
Valjasti kovinski stolp s stožčasto streho, ki stoji na vrhu Triglava, ni le nekoliko neobičajno, a dobrodošlo planinsko zavetišče, temveč je kmalu prerasel v simbolno zavetišče vseh Slovencev. Po 122 letih so zob časa, izpostavljenost ekstremnim podnebnim razmeram, neprimerno ravnanje vse številnejših obiskovalcev gora. Planinska zveza Slovenije, ZVKDS, Narodni muzej in drugi, ki skrbijo za Aljažev stolp, so se odločili, da se stolp v letu 2018 celovito obnovi.

 

Deblak
Na poplavnem svetu Ljubljanskega barja je bilo v močvirskih sedimentih in v strugi Ljubljanice doslej odkritih okoli 60 deblakov, kar ga uvršča med območja z največjim številom dokumentiranih najdb tovrstnih plovil v Evropi. Okoli 14,4 m dolg, do 1,25 m širok in do 0,68 m globok deblak iz struge reke Ljubljanice na Vrhniki je izdelan iz približno 200 let starega hrasta in sodi v konec 2. stoletja pr. n. št. Poleg velikih dimenzij in zmogljivosti izstopajo predvsem njegove tehnološke značilnosti.

 

Ferrarijev vrt v Štanjelu
Vrt ob vili Ferrari je bil zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti in posebnega pomena za Republiko Slovenijo leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, spomenika oblikovane narave, tehniškega spomenika, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika. Opremljen je z okrasnimi zasadi, senčnicami, baliniščem, bazenom, sprehajalnimi potmi in razgledišči, namenjenimi razvedrilu, rekreaciji in izkazovanju družbenega statusa družine. Obe vlogi, čisto praktično-utilitarna in simbolno-okrasna, sta se in se še danes neločljivo prepletata med seboj.
 
Grad Kostel
Grad stoji v dolini reke Kolpe, na južni meji s Hrvaško. V pisnih virih je prvič omenjen leta 1336 kot »castrum Grafenwarth«, šele od leta 1449 je znan kot Costel. Po velikosti je drugi največji grajski kompleks na Slovenskem in edini, ki v sebi združuje grad in živeče naselje pod njim. Grad je služil kot mejna utrdba v obrambi Kranjske in celjske posesti ter postal pomembna trgovska postojanka. Pozneje je služil tudi kot pomembna obrambna točka pred turškimi vpadi. Grad je zanimiv, ker je ohranjena stavbna zgodovina iz različnih gradbenih faz in obdobij (renesančni vhod, kamniti okenski okvirji, oboki, strelne line in podobno).

 

Vittore Carpaccio: Sveta Marija in otrok na prestolu s šestimi svetniki, Koper
Celoten opus renesančnega mojstra Vittorea Carpaccia sodi v sam vrh slovenske in evropske renesančne dediščine. Njegova najbolj znana dela so slikarske pripovedi, legende svetnikov, zgodbe Sv. Uršule, Sv. Jurija, Sv. Štefana in Sv. Hieronima, ki se nahajajo v Benetkah. Na teh slikah je Carpaccio prikazal življenje takratnega časa, z razkošjem barv in poudarkom na detajlih. Slika Sveta Marija in otrok na prestolu s šestimi svetniki iz leta 1516 je prvo slikarsko delo omenjenega avtorja na področju Istre. Velika je cca 420 x 240 cm in je naslikana v tempera tehniki. Velika oltarna pala se danes nahaja v Pokrajinskem muzeju v Kopru.