Skoči na vsebino

SINFO, MAJ/JUNIJ 2018: URBANO ČEBELARSTVO

V Sloveniji največja gostota čebel v Evropi

Avtorica: Vesna Žarkovič

 

Urbano čebelarstvo oziroma čebelarjenje v mestih je v Sloveniji vse bolj priljubljeno. V mestih pridelan med je pogosto celo bolj kakovosten od tistega na podeželju. Urbano čebelarstvo je tudi v svetu v velikem porastu, število urbanih čebelarjev se povečuje tudi z 200% rastjo. Ni pa urbano čebelarstvo v Sloveniji nič novega, mestni čebelnjak stoji v Idriji že skoraj 100 let. Čebelnjaki imajo dolgo tradicijo tudi v Ljubljani, kjer ga promovira društvo Urbani čebelar. Z delom je začela tudi Mestna očina Ljubljana, ki intenzivno pripravlja v sklopu akcije Za lepšo Ljubljano projekt Pomagajmo čebelici: ocvetličimo mesto, s katerim spodbujajo prebivalce, da na svojih balkonih sadijo medovite rastline, ki nudijo čebelam pašo v času, ko te primanjkuje.

 

Trend vračanja k naravi


Porast priljubljenosti urbanega čebelarstva pripisujemo večji popularnosti čebelarstva nasploh in trendu vračanja k naravi ter samooskrbi s hrano. V Ljubljani so znani čebelnjaki na vrhu Cankarjevega doma, balkonu vladne palače, na travniku Atlantisa v središču BTC City ter na strehi Agencije za okolje. Čebele imajo vso sezono na voljo zdravo pašo. Prav odsotnost intenzivnega kmetijstva in sadjarstva v mestih predstavlja potencial za bolj kakovosten med. Analize kažejo, da v mestih pridelan med ni nič manj kakovosten, celo boljši je od podeželskega. Mestni parki, vrtički ob stanovanjskih hišah in cvetlična korita nudijo čebelam raznovrstno pašo skozi vse leto. Analize so pokazale, da mestni med ne vsebuje ostankov pesticidov, saj ga čebele nabirajo na neškrobljenih rastlinah, v mestu pa je višja tudi osveščenost prebivalcev glede škodljivih vplivov pesticidov. V mestu pridelan med ne vsebuje težkih kovin, ostankov izpušnih plinov in prašnih delcev. Ker je v mestu paša skozi vse leto, čebel ni potrebno dohranjevati s sladkorjem. Mestni med ima tudi do desetkrat bolj pestro sestavo medu od tistega, ki so ga nabrale čebele na ruralnih monokulturah. Seveda pa je potrebno v mestu paziti, da čebele ne motijo življenja prebivalcev v neposredni bližini. Panji morajo biti nameščeni tako, da se čebele ne zaletavajo v mimoidoče, zato jih imetniki najpogosteje namestijo n strehe ali terase. Čebele je treba pri tem zaščititi pred sončno pripeko in vetrom.

Urbano čebelarstvo se vse bolj razvija tudi v večjih mestih po svetu. Prestolnica urbanega čebelarjenja je London, kjer prihaja zaradi razširjenosti že do stradanja čebel celo sredi pašnih sezon. Urbano čebelarstvo je obenem okolju prijazno, saj čebele učinkovito skrbijo za naravne ekosisteme. Čebele pa imajo poleg sladkega medu tudi številne druge dodane vrednosti. Oprašujejo sadna drevesa in vrtnine na vrtovih ter izboljšujejo kakovost življenja.


Boštjan Noč, predsednik čebelarske zveze: »Čebelnjaki v urbanem okolju pomembno prispevajo k razvoju čebelarstva, spodbujajo pa tudi zanimanje mladih v mestih za čebele, povečujejo število čebelarskih krožkov v urbanih osnovnih šolah, spodbujajo prebivalce mesta, da posadijo več medovitih rastlin, osveščajo splošno javnost o pomenu čebel in odpirajo širši dialog za čebelam prijazno okolje. Urbano čebelarstvo pa je vse bolj pomembno tudi zato, ker na tak način pokažemo, da je v naših mestih dobro poskrbljeno za čisto okolje. Sicer pa ima Slovenija največjo gostoto čebel v Evropi na kvadratni kilometer, medtem ko smo z okoli 10.000 čebelarji druga država v Evropi po številu čebelarjev na prebivalca.«


Samoorganizirani skupnostni vrt Onkraj gradbišča nasproti glavne železniške postaje v Ljubljani je le ena izmed 15 lokacij v mestu, kjer Gorazd Trušnovecskrbi za čebelje družine. Po izobrazbi arhitekt je pred šestimi leti začel z dvema panjema na domačem balkonu, danes jih ima po Ljubljani petintrideset. V čem se delo urbanega čebelarja razlikuje od podeželskega?

 

Gorazd Trušnovec, arhitekt in urbani čebelar: »Tehnologija je enaka, imamo pa malo težji dostop in je pogosto treba plezati na teraso, zato moraš biti kar spreten. V mestnem okolju tudi ni mogoče imeti veliko čebel. Če imaš tri ali štiri panje, sosed verjetno še opazil ne bo, da se kaj dogaja, medtem ko velik čebelnjak pomeni veliko koncentracijo čebel in s tem večjo verjetnost nesoglasij. Je pa v mestu zaradi velike biotske pestrosti težje pridobivati sortni med. Vseskozi nekaj cveti in tako se nektarji med sabo mešajo. Ker čebelam ni mogoče ukazati, kam naj letijo, in ker pokrivajo radij treh kilometrov, prinesejo raznolik nabor okusov. Meni je to všeč, ker na koncu nastane zelo harmonična mešanica. Toda ko sem dal na analizo med s strehe Španskih borcev, so rekli, da bi ga lahko označil za gozdnega. Zanimivo, da lahko sredi mesta pridelaš gozdni med. Ampak čebele dejansko letijo le čez Kodeljevo in že so na Golovcu. Po mestu imam petnajst lokacij, a je med z vsake drugačen.«