Skoči na vsebino

SINFO, MAJ/JUNIJ 2018: SVETOVNI DAN ČEBEL

Spoštovanje čebele zagotavlja tudi preživetje človeka

Avtor: Jernej Kovač

 

 

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je 20. decembra lani v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za Svetovni dan čebel. Uspeh je plod sodelovanja med Čebelarsko zvezo Slovenije kot pobudnico ter Republiko Slovenijo.

 

 

Bilo je neko jutro septembra 2014, ko je predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč med vožnjo v službo po radiu poslušal prispevek o svetovnih dneh in njihovem pomenu. Takrat se mu je utrnila misel, zakaj tudi čebele nimajo svojega svetovnega dne, saj je vsaka tretja žlica svetovne hrane odvisna od čebel, dandanes pa so čebele vse bolj ogrožene. O ideji je še isti dan obvestil vodstvo Čebelarske zveze Slovenije in predlagal, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel.


Pobuda je prepričala Čebelarsko zvezo, nato pa tudi ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana, ki se je tudi zavezal, da si bo ministrstvo prizadevalo za uresničitev svetovnega dne čebel. Idejo je nato podprl predsednik države Borut Pahor ter spomladi 2015 tudi celotna Vlada RS. Ustanovila je posebno medresorsko projektno skupino, pod vodstvom kmetijskega ministrstva, ki je imela za cilj, da pobudo tudi realizira.

 

 

 

Premišljeno izbran dan


Slovenija je predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje v maju iz več razlogov. Takrat so namreč čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja. Na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu. 20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času.


Zahtevna pot od ideje do sprejetja


Nato se je začela triletna pot intenzivnega informiranja različnih javnosti po svetu. Slovenija je organizirala ali sodelovala na številnih strokovnih in političnih konferencah o problematiki čebel. Z namenom iskanja podpore je pobudo predstavljala ministrom in drugim državnikom, tako v okviru Evropske unije kot širom po svetu ter v mednarodnih organizacijah. Na čebelarski ravni je bila ključna udeležba na 44. mednarodnem kongresu svetovne čebelarske zveze  Apimondia v Južni Koreji, kjer so pobudo soglasno potrdili tudi čebelarji iz vsega sveta.


Najbolj pomemben in zahteven pa je bil uradni postopek za uresničitev pobude, ki je potekal več kot leto in pol v okviru Organizacije združenih narodov, najprej na Organizaciji ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Rimu in nato še na Generalni skupščini OZN v New Yorku. Pripraviti je bilo treba številne dokumente in opraviti nešteto aktivnosti, namenjenih pridobivanju uradne podpore vsake posamezne države članice, ki deluje v teh organizacijah.


»V pogovorih s predstavniki držav po svetu je bilo jasno, da se pomena čebel, opraševanja in čebelarstva že dolgo zaveda ves svet, vendar do sedaj še nihče ni prišel pred svetovno javnost s tovrstno pobudo,« je povedala mag. Snežana Popovič, vodja Službe za EU koordinacijo in mednarodne zadeve ter vodja projektne skupine za razglasitev svetovnega dne čebel na kmetijskem ministrstvu.

Z namenom ozaveščanja o pomenu čebel in drugih opraševalcev ter njihove ključne vloge za kmetijstvo, okolje in človeštvo nasploh, je Slovenija pripravila interaktivno razstavo z naslovom Čebelji svet. Paviljon je bil prvič predstavljen javnosti na sedežu Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v času 25. zasedanja Odbora za kmetijstvo septembra 2016. Nato pa je gostoval v številnih prestolnicah po vsem svetu (med drugim na sedežu Evropske komisije v Bruslju v Belgiji, kongresu Apimodije v Istanbulu v Turčiji, na mednarodnem sejmu v Hongkongu, v Združenih narodih v New Yorku, ZDA). 

 

Kot del osveščanja javnosti o čebelah je Slovenija že pred pobudo za svetovni dan čebel začela izvajati tudi t.i. medeni zajtrk. Prvič ga je organizirala leta 2007, ko so slovenski čebelarji ponudili med za zajtrk otrokom v vrtcih in šolah. Od takrat naprej v okviru te izobraževalno promocijske akcije vsako leto potekajo različne predstavitve in delavnice za otroke o pomenu čebel za našo oskrbo s hrano, s poudarkom na ohranjanju čistega, zdravega okolja in podeželja. Na podlagi dobre prakse je Slovenija na Svetu Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju marca 2014 podala pobudo za uvedbo Evropskega medenega zajtrka. Posvojile so jo številne države znotraj EU, pa tudi širše.

Po več kot treh letih prizadevanj je slovensko pobudo aktivno podprlo 115 držav iz vsega sveta, med njimi tudi največje kot npr. ZDA, Kanada, Kitajska, Ruska federacija, Indija, Brazilija, Argentina, Avstralija in Evropska unija. Resolucijo za razglasitev svetovnega dne čebel je 20. decembra 2017 soglasno potrdila Generalna skupščina OZN v New Yorku in tako 20. maj razglasila za svetovni dan čebel.

Svetovni dan čebel je prvi korak, potrebna so konkretna dejanja


Svetovni dan čebel je zagotovo slovenski diplomatski dosežek, vendar tudi obveznost. Slovenija se je na ta način moralno zavezala k zaščiti čebel in drugih opraševalcev. S tem, da so resolucijo soglasno sprejele vse države sveta, je že narejen prvi revolucionarni korak k aktivni vlogi pri zagotavljanju biotske raznovrstnosti in uspešnejšemu boju proti svetovni lakoti. Da bomo pri tem uspešni, pa je sedaj treba nagovoriti vlade vseh držav, gospodarstvenike in civilno družbo. Zavedanje, kako pomembno je varovanje čebel, mora doseči slehernega posameznika. Storiti je treba več, kot se samo pogovarjati – s konkretnimi aktivnostmi moramo povečati skrb za čebele in spodbujati razvoj čebelarstva - povsod, tudi v državah v razvoju.

 

Slovensko znanje za globalni razvoj čebelarstva


Slovenija se zelo zaveda, da je sedaj treba nadaljevati s konkretnimi aktivnostmi za ohranjanje čebel. Zato se je odločila ustanoviti tudi Slovensko čebelarsko akademijo. Glede na močno podporo projektu Svetovni dan čebel, se je namreč povečalo tudi zanimanje za slovensko znanje na področju čebelarstva.


Slovenija je vedno bolj prepoznavna po skrbi za čebele, pridobiva tudi na ugledu kot država odličnih čebelarjev in razvitega čebelarskega sektorja. V okviru mednarodne šole želi Slovenija to znanje deliti izven svojih meja ter tako pripomoči k izboljšanju čebelarskega znanja in izmenjave dobrih praks drugod po svetu. Na ta način pa bo Slovenija prispevala tudi k reševanju globalnih problemov – odpravi revščine in lakote ter ustvarjanju novih delovnih mest na podeželju, še posebej v državah v razvoju.