Skoči na vsebino

SINFO, MAJ/JUNIJ 2018: PETER KOZMOS

Od opraševanja odvisna vsaka tretja žlica hrane

Avtorica: Vesna Žarkovič

 

»S svetovnim dnevom čebel želimo javnost ozaveščati o pomembnosti čebel in opozoriti tudi na nekatere težave, s katerimi se čebele soočajo. Predlagali bomo ukrepe za izboljšanje razmer in odločitve, ki bi jih morali izvesti vsi skupaj, da bi čebele lažje preživele. Pričakujem, da bomo s pomočjo svetovnega dne čebel razmere v okolju spremenili tako, da bodo čebele in ostali opraševalci lažje preživeli, zato 20. maj ne bo le svetovni dan čebel, temveč bo svetovno gibanje za zeleni planet, za zagotavljanje hrane vsem po svetu, « poudarja dr. Peter Kozmus - čebelar, raziskovalec, predsednik Sveta za čebelarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano in podpredsednik mednarodne čebelarske organizacije APIMONDIA.

 

 

Izredni pomen čebel je opisan tudi v novi knjigi Brez čebel ne bo življenja (No Bees, No Life).

 

Res je. V njej smo ob sodelovanju 68 strokovnjakov iz 32-ih držav na 352 straneh zbrali zakaj vse so čebele pomembne. Čebele in ostali opraševalci so za življenje ljudi izjemnega pomena. Imajo izjemen pomen za cel svet kot tudi na varovanje okolja in pomen prehrane. Podatki FAO kažejo, da imajo čebele in drugi opraševalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane. Žal pa se v zadnjem obdobju tako čebele kot tudi čebelarstvo po vsem svetu soočata z mnogimi težavami in izzivi. Glavne med njimi je iskati v razvoju kmetijstva, široki uporabi pesticidov, globalizaciji in prenosu čebeljih škodljivcev in bolezni na daljše razdalje, podnebnih spremembah, prodaji potvorjenega medu …
 

Očitno gre za ogroženo vrsto, ki jo je treba zaščititi.

 

Večinoma vsi vemo, da nam čebele zagotavljajo prvovrstne proizvode - med, cvetni prah, vosek, propolis, čebelji strup – vendar se moramo ob tem zavedati, da je še veliko pomembnejša njihova vloga pri opraševanju rastlin. Opraševanje in s tem njegova nenadomestljiva vloga pri pridelavi in zagotavljanju hrane, sta bila v preteklosti pogosto slabše razumljena in predvsem podcenjena. Delno tudi zato, ker je za opraševanje vselej poskrbela narava sama in človek z njo ni imel dodatnih skrbi in stroškov. Vse večje kmetijske površine, pogostejša in intenzivnejša uporaba kemikalij, ki škodujejo čebelam in ostalim opraševalcem, globalizacija, klimatske spremembe … so povzročile upad čebel in ostalih opraševalcev, v številnih delih sveta in posledično potrebo po sistematičnem servisu opraševanja. Preko opraševanja čebele in ostali bistveno prispevajo k prehranski varnosti, raznolikosti prehrane, zadostnosti vitaminov in kakovosti. Globalna vrednost opraševanja je ocenjena kar na 235 do 570 milijard dolarjev. Poleg teh dejstev je pomembno tudi, da čebele za nemoten razvoj potrebujejo čist zrak, vodo, okolje, raznovrstno rastlinje. Prav takšno okolje, ki je vse redkejše, je tudi najbolj primerno za življenje ljudi. Zato velika večina ukrepov za boljše pogoje za življenje čebel, neposredno pripomorejo tudi k izboljšanju okolja za življenje ljudi.

 

Slovenski čebelarji ste v svetovnem merilu zelo visoko. Kaj vas uvršča v ta vrh?

 

Tuji čebelarji, ki prihajajo v Slovenijo, pa tudi ostali turisti, ki na potovanjih preko Slovenije obiščejo kakšnega čebelarja, ki ima vzpostavljen čebelarski turizem, so nad videnim zelo zadovoljni, mnogokrat celo presenečeni. Dodatno sliko o našem čebelarstvu oziroma primerjavo lahko pridobimo ob obiskih čebelarjev v drugih deželah. Na podlagi vseh informacij menim, da lahko nepristransko ocenim, da smo slovenski čebelarji v primerjavi z ostalimi glede organiziranosti lahko vzgled ostalim čebelarskim organizacijam. Imamo odlično vzpostavljen prenos znanja od institucij, preko Javne svetovalne službe v čebelarstvu, do čebelarjev, veliko smo naredili na ozaveščanju ljudi o pomenu čebel in o kvaliteti naših čebeljih proizvodov. V Sloveniji poteka odlična komunikacija med vladnimi in nevladnimi organizacijami na področju čebelarstva in še bi lahko našteval.
Slovenski čebelarji smo lahko tudi izjemno ponosni na našo tradicijo, čebelnjake in AŽ panje, ki so naša posebnost, kot tudi na našo avtohtono pasmo kranjsko čebelo, ki je v svetu prepoznana kot najbolj mirna in tudi zaradi tega druga najbolj razširjena čebelja podvrsta na svetu. Zaradi vsega tega je Slovenija v zadnjem obdobju vse bolj prepoznana tudi kot čebelarsko turistična destinacija, saj si mnogo turistov, ki prihajajo v Slovenijo želi, poleg naših turističnih znamenitosti, obiskati tudi najmanj enega čebelarja.

 

Seveda pa tudi slovensko čebelarstvo ni brez težav.

 

Imamo področja, kjer imamo težave in jih želimo v prihodnje zmanjšati oziroma bolje obvladati. Tu imam v mislih globalne klimatske spremembe, ki močno vplivajo na čebelarske letine, pridelavo medu, intenzivno kmetijstvo, zdravstveno varstvo čebel, ki od čebelarjev zahteva veliko znanja, izkušenj in ima posledično preko prevelikih padcev čebeljih družin zlasti preko zime velik vpliv na ekonomiko čebelarjenja. Če strnem, slovenski čebelarji smo na številnih področjih lahko vzgled ostalim čebelarjem in čebelarskim organizacijam, imamo pa področja, ki jih želimo v prihodnje tudi pri nas še izboljšati.

 

Svoje znanje nameravate tržiti tudi z mednarodno šolo za čebelarstvo.

 

Tako je. Preko pobude, da 20. maj postane svetovni dan čebel, so slovensko čebelarstvo spoznali mnogi tuji čebelarji in funkcionarji. Pričelo se je pojavljati povpraševanje o našem čebelarskem znanju iz različnih držav in celo kontinentov. Na ta povpraševanja želimo odgovoriti z mednarodno šolo za čebelarstvo. V njej bomo udeležencem poleg osnovnega znanja o biologiji čebel, tehnologijah čebelarjenja, čebeljih pridelkih, promociji, predstavili tudi naše čebelarstvo, način čebelarjenja in našo organiziranost. Udeležencem mednarodne šole želimo dati potrebno znanje, da bodo v svojih okoljih v bodoče uspešneje čebelarili.

 

 

 

Slovensko čebelarstvo se v zadnjem obdobju torej dobro razvija, čebelarjev je vse več in novi čebelarji so vse mlajši, zaradi česar se je v zadnjih desetih letih starostna struktura čebelarjev s povprečja 65 let zmanjšala na skoraj 58 let.


K temu so pomembno pridodali čebelarski krožki, ki delujejo v skoraj 200-tih osnovnih šolah, številna izobraževanja, dogodki in promocija, ki jo izvaja Javna svetovalna služba za čebelarstvo, delo več kot 200 čebelarskih društev po Sloveniji, regijske čebelarske zveze. Vse več je tudi čebelarjev, ki so se čebelarstva lotili profesionalno in jim je ta dejavnost postala osnovna dejavnost. Poleg tega je razmeroma veliko čebelarjev razvilo ob čebelarstvu še dodatno dejavnost, ki čebelarstvo nadgrajuje - apiterapija, čebelarski turizem, vzreja čebeljih matic, prodaja večjega asortimana čebeljih pridelkov - in na ta način omogoča boljšo možnost zaposlitve.


Kako se bo čebelarstvo v Sloveniji razvijalo v prihodnje, je težko oceniti, ker je to odvisno od številnih dejavnikov in čebelarskih letin, ki imajo ključen vpliv na preživetje čebel in preko medenja tudi na rentabilnost čebelarjenja. Menim, da se bo, ne glede na letine, v bodoče med potrošniki dvignilo zavedanje o kakovosti domačega medu, zaradi česar se bo povprašanje po tem medu povečalo.

 

Portal Naša super hrana je osrednji kanal promocije slovenske hrane na spletu.  Kakšna je  kakovost slovenske hrane in nasploh zdrave prehrane?

Lokalno pridelana hrana je v veliki večini kvalitetnejša od ostale, vse prevečkrat industrijsko pridelane. V Sloveniji imamo mnogokrat možnost, da si določen del hrane zagotovimo iz naše neposredne okolice. Odlično si je zagotoviti lokalne proizvajalce, dobavitelje, določenih kmetijskih pridelkov in z njimi vzpostaviti pristen odnos in si na ta način zagotoviti vir kakovostne hrane. Poleg tega velja pri izbiri hrane v trgovinah več pozornosti namenjati poreklu in kvaliteti hrani. Priporočam naj cena ne bo najpomembnejši kriterij pri nakupu hrane. Zavedati se moramo, da ima hrana velik vpliv ne samo na naše počutje, ampak tudi na naše zdravje, zato je še toliko pomembneje kakšno hrano uživamo.

 

Govori se o ustanovitvi Slovenske čebelarske akademije in projektom odličnosti čebelarstva.
Res je, vzpostavljata se Čebelarska akademija in center odličnosti. Do prvega praznovanja svetovnega dne čebel nameravamo o zagonu projekta informirati vse udeležence praznovanja.

 

Kako pa ocenjujete urbano čebelarstvo, ki je v razvoju?
Urbano čebelarjenje poteka že vrsto let, pri nas se predvsem v Ljubljani v zadnjem obdobju zelo dobro razvija in pridobiva na prepoznavi in popularnosti. K temu je veliko pripomoglo tudi čebelarsko društvo Urbani čebelar, ki informacije in znanje o urbanem čebelarjenju nudi ljudem, ki se za to zanimajo. Namen urbanega čebelarjenja ni pridelava velikih količin čebeljih pridelkov, ampak predvsem ozaveščanje ljudi o pomenu čebel za okolje in o nujnosti, da okolje ohranjamo do te mere, da se čebele v njem lepo razvijajo. Če čebele v določenem mestu preživijo, se ob tem lepo razvijajo in celo naberejo viške medu, ki jih lahko čebelar odvzame, je to nedvoumni znak, da je mesto zdravo in da nudi primerno okolje za življenje ljudi.