Skoči na vsebino

SINFO, JULIJ/AVGUST 2018: SLOVENIJA - EVROPSKA GASTRONOMSKA REGIJA

Slovenija na poti med Evropske regije gastronomije

Avtor: prof. dr. Janez Bogataj

Slovenija s Knjigo ponudbe (Biding Book) kandidira za naziv in članstvo med Evropskimi regijami gastronomije (European region of Gastronomy).

 

V EU je bilo leta 2011 ustanovljeno novo gibanje in znamka European Region of Gastronomy (v nadaljevanju ERG). Sedež sistema je na inštitutu IGCAT (Institute of gastronomy, culture, art and tourism) v Barceloni. Izvršna direktorica inštituta in vodja sistema je dr. Diane Dodd. Na letnem srečanju ekspertov inštituta leta 2015 je bil izražen predlog, da naj bi se v sistem vključila tudi Slovenija.

 

Vsako leto sprejmejo vanj 2-3 regije po temeljitem preverjanju mednarodne strokovne žirije ekspertov in izvedbi projektov s področja gastronomije. Dosedanje regije, ki so bile sprejete v sistem in nagrajene z nazivom ERG so Minho, Katalonija, Riga-Gauja, Vzhodna Lombardija, Aarhus – Osrednja Danska, Galway – Zahodna Irska, North-Brabant, Južni Aegean, Sibiu in Kuopio. Bistvo sistema in znamke je v rastoči integraciji med hrano, kulturo, ustvarjalnostjo in turizmom, kar je povezano s kulturno različnostjo in pomembno sooblikuje vzdržni (trajnostni) razvoj.  Poleg tega se v prihodnje načrtuje intenzivno povezovanje med vsemi regijami, ki imajo in bodo imele naziv ERG. Torej se poleg povečane kulinarične, kulturne in turistične razpoznavnosti  odpira tudi nova mednarodna iniciativa in izziv vsem regijam.  Zato se je z letom 2014 izoblikovala platforma regij, ki jim zagotavlja tudi priložnosti medsebojnega projektnega sodelovanja.  Celoten sistem je vključen na spletne strani, na katerih se izvaja promocija posameznih gastronomskih regij. Slovenija vstopa v ta sistem letos kot kandidatka za  ERG leta 2021.

 

 


Dežela raznolikih okusov

 

 

Slovenija je zelena, zdrava, aktivna in leži na edinem stičišču Alp, Mediterana in Panonske nižine v Evropi, poleg tega je soseda z Balkanom. Teh nekaj geografskih dejstev označuje njeno izjemno pokrajinsko raznolikost, predvsem tudi izjemno in raznoliko gastronomijo. Ima  skoraj vse, kar je potrebno za kakovostno življenje: od visokih gora in gričev, do dolin in dela Panonske nižine, bistrost potokov in rek, jezera in morje z ribami, travnike, njive in gozdove. Glede slednjih je ena najbolj gozdnatih dežel v Evropi. V Sloveniji raste tudi vinska trta, iz travniških sadovnjakov prihaja okusno sadje, v solinah pridelujejo sol in solni cvet. Na pašnikih se pase živina, po kmečkih dvoriščih pojejo petelini in se sprehajajo kokoši. Ljudje so že stoletja prijazni s čebelami, ki pridno nabirajo med v čebelnjake…Posebnosti gastronomske podobe Slovenije torej temeljijo v tem izjemnem kulturnem in razvojnem stičišču v Evropi, ki je skozi stoletja pogojevalo razvoj in oblikovanje specifičnih kulturnih oblik in življenjskih slogov, tudi načinov prehranjevanja. K tej raznoliki podobi je prispevala svoj delež tudi različna družbena sestava prebivalstva, v kateri je imel stoletja osrednje mesto kmečki sloj. V njegovih šegah in navadah, oblikah gospodarskega prizadevanja, medsebojnih odnosih in duhovni ustvarjalnosti se zrcali pestra paleta prehranskih različnosti, podobno kot tudi pri tržanih, prebivalcih mest, graščakih, rudarjih v rudarskih središčih, v življenju za samostanskimi zidovi in še kje.  Spremembe na področju prehrane so bile v bolj odmaknjenih obdobjih manj intenzivne. Njihovo upoštevanje je zelo pomembno za razumevanje kulturne dediščine in sodobne prehranske ustvarjalnosti, kar je pogosto obremenjeno z raznimi stereotipnimi in ljubiteljskimi poenostavljanji.

 


Kulinarika in gastronomija Slovenije sta bili na prehodu iz 20. v 21. stoletje razmeroma neznani v svetu. Skromna je bila tudi njuna vključenost v turistično ponudbo. Skladno z povečevanjem svetovnega zanimanja za ti področji, povečanim številom izdaj kulinarične literature in naraščanjem števila kulinaričnih prireditev, sta postajali vedno bolj pomembni vsebini turističnega in siceršnjega prizadevanja. Gastronomija Slovenije je bila še neodkriti biser prehranske različnosti, ki pa je potreboval sistematičen pristop za njegovo mednarodno razpoznavnost in promocijo. Leta 2006 je bila izdelana Strategija razvoja gastronomije Slovenije (Maribor 2006), ki je postala temeljni dokument in vodilo promocije ter razvoja gastronomije Slovenije. Njen namen je bil v postavitvi modela razvoja in promocije gastronomije  za potrebe turizma Slovenije. Vendar se je kmalu pokazalo, da presega zgolj turistične okvire. Pomen in poslanstvo gastronomije sta namreč veliko širša, saj imata pomembno vlogo za promocijo države. Pomembna sta na podjetniški, lokalni, regionalni in mednarodni ravni. Ožji namen Strategije je bil v sooblikovanju celovite razpoznavnosti Slovenije kot gastronomske turistične destinacije. Navedeni so bili ukrepi, ki so bili nujni za razvoj gastronomije in so vključevali  področja gospodarstva, kulture, izobraževanja idr. Strategija je kot temelj gastronomske razpoznavnosti določila gastronomsko piramido. To sestavlja kar 24 gastronomskih regij, ob celotnem nacionalnem gastronomskem bogastvu (dediščine) in sodobnih oblikah.  Regije pomenijo zaključena kulturno geografska območja, kjer je koncentracija določenega števila jedi največja in omogoča njihovo zamejevanje. V teh 24 regijah je po nekaterih dopolnitvah danes čez 360 značilnih ali nosilnih, razpoznavnih jedi in pijač. V Strategiji je bil iz tega nabora postavljen razpoznavni vrh gastronomske piramide, ki je obvezujoče izhodišče slovenske gastronomske razpoznavnosti.

 

Vrednost in pomen kandidature

 

Kandidatura Republike Slovenije za naziv ERG  bo s poudarjanjem stičišča različnih kulinaričnih kultur prispevala k večji kakovosti življenja v Sloveniji in posredno tudi v svetu. ERG pomeni možnosti izobraževanja za zdravo in sonaravno življenje, trajnostni razvoj in spodbujanje gastronomskih inovacij. Seveda bo naziv ERG okrepil nacionalno promocijo kulinarike in gastronomije in ustvaril sinergije z lokalnimi okolji oz. kulturami. Poleg promocije zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil bo naziv odlična priložnost za uveljavitev nekaterih regionalnih in lokalnih blagovnih znamk s področja prehrane,  ki sicer že dosegajo določene uspehe (npr. znamke Bohinjsko – From Bohinj, Srce Slovenije, Dobrote Dolenjske, Okusi Rogle, Geopark Idrija). To velja tudi za nealkoholne in alkoholne pijače. Med slednjimi so predvsem (butična, naravna) vina, ki že dosegajo ustrezne mednarodne uspehe, vendar le ob skromnih promocijskih vlaganjih. Slovenija si zlasti še od leta 2006, prizadeva za razvoj in promocijo gastronomskega turizma. Na tem področju ima določene rezultate, ki vsekakor potrebujejo nadgradnje. Predvsem v razvijanju povezanosti s  področji kulture in zdravja. S članstvom v ERG bo Slovenija lahko prispevala odlične izkušnje in model kulinaričnih izobraževalnih oblik za mlade, zlasti še o lokalnih, regionalnih jedeh in zdravi prehrani. Poudarjena prehranska prizadevanja se odražajo tudi v Svetovnem dnevu čebel, ki ga je na predlog Slovenije uvedla OZN.

 

 

Povedano je le nekaj izhodišč in argumentov za slovensko članstvo v ERG. Do potrditve in sprejema v letu 2021 bodo zato izvedeni številni projekti, pri katerih sodelujejo nekatera ministrstva in kulturne, izobraževalne ter turistične ustanove. Projekti bodo utrdili dosedanje pozitivne izkušnje in preusmerili nekatere pomanjkljivosti  kulinarike in gastronomije na višjo raven, ob ustreznem mednarodnem sodelovanju in izmenjavi izkušenj.