Skoči na vsebino

SINFO, MAREC/APRIL 2016: V PLANICI PREVCU IN KRANJCU DVOJNA ZMAGA

Štiridnevni tekmovalni zaključek sezone smučarjev skakalcev na letalnici v Planici se je med 17. in 20. marcem prelevil v pravi slovenski športni praznik, ki je presegel slavje preteklih let. Glavni razlog je bil nedvomno skakalni junak zime Peter Prevc, svoje pa je dodalo lepo vreme. Beležijo rekorden obisk, saj je bilo v dolini pod Poncami letos več kot 110.000 ljudi.

 
Slovenska skakalca Peter Prevc, ta je poletel 238 in 241,5 m, in Robert Kranjec z dolžinama 234 in 233 metrov pa sta se na sklepni tekmi sezone svetovnega pokala 2015/16 v Planici veselila dvojne zmage. Tretje mesto je osvojil Norvežan Johann Andre Forfang. Slovenska reprezentanca je z dvojnim slavjem osvojila tudi vse postavljene cilje. Petru Prevcu se je na podelitvi za najboljše v posebnem seštevku svetovnega pokala v poletih na drugem mestu pridružil Robert Kranjec.

 
Slovenci so potrdili tudi drugo mesto v pokalu narodov, kjer so pred njimi le Norvežani, tako visoko pa Slovenci še niso bili nikoli. "Vse smo odnesli, kar se je dalo," je po tekmi povedal slovenski trener Goran Janus.

    

 

Planica – globalni biser brez primere

Planica se je svetu predstavila kot vodilna sila na tekmovalnem in organizacijskem področju. Z lanskimi več kot 13.000 skakalnimi enotami je Planica postala najbolj izkoriščen skakalni center na svetu. Z vsakim letom bolj je planiški finale neke vrste generalka za organizacijo svetovnega prvenstva, ki z dokončanjem nordijskega centra postaja vse bolj realen cilj. Planica je v vseh letih postala statusni simbol, tradicija, ki jo je prireditev zgradila skozi desetletja, prenaša se skozi rodove. Zdaj stari starši so svoj čas pod Ponce vozili svoje otroke, ti nato svoje potomce in tako se to prenaša iz roda v rod.  Planiški zaključek zime ima izjemen odmev tudi zunaj slovenskih meja, saj je ena redkih stvari, po kateri smo v svetu prvi in najboljši.
 

Velja prepričanje, da si mora vsakdo, ki obišče Slovenijo, ogledati tudi Planico, zdaj eno najpomembnejših turističnih zanimivosti. Nordijski center v kombinaciji z velikimi uspehi slovenskih smučarjev skakalcev in na podlagi 80 letne tradicije smučarskih skokov v Planici je podobno kot himna ali slovenski jezik in kultura, že postal del nacionalne identitete. Planica je nedvomno ena najbolj prepoznavnih ikon, kar jih ima naša država. Nadgrajuje siceršnjo turistično podobo Slovenije  v svetu, kjer se pozicioniramo kot zelena, aktivna in zdrava turistična destinacija.

  
Lanska tekmovanja v Planici si je ogledalo med 130 milijonov in 150 milijonov televizijskih gledalcev po vsem svetu. Kako to, da so skoki v Sloveniji tako priljubljeni? Zato, ker imajo tradicijo. Slovenci smo v smučarskih skokih delovali že v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja, kar je velika prednost v primerjavi z drugimi športi.

   

Slovenija kandidira za svetovno prvenstvo

Poleg vsega Smučarska zveza Slovenije kandidira za organizacijo svetovnega prvenstva v poletih  leta 2020 in svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju leto kasneje. Odločitev o organizatorju bo padla junija naslednje leto v mehiškem Cancunu na kongresu Mednarodne smučarske zveze (FIS). Predsedstvo FIS bo tajno glasovalo med tremi kandidati - Planica, Oberstdorf in Trondheim. Za zmago potrebujemo devet glasov iz 17 članskega predsedstva. V bistvu jih potrebujemo le osem, saj je podpredsednik FIS član predsedstva dr. Janez Kocijančič.

  
Trenutno največji dogodek, za katerega Slovenija kandidira na mednarodnem prizorišču, potrebuje politično podporo vseh deležnikov v Sloveniji. Gre za izjemno priložnost, kjer bi se Slovenci lahko predstavili svetovni javnosti, saj je zgodovina Planice bogata, tako športno kot vrednostno, za Slovence pa ima pomembno vlogo v zgodovini. Za prvenstvo v poletih smo edini kandidati, za prvenstvo v nordijskem smučanju pa kandidiramo že tretjič zapored.

 

Ambasadorja kandidature sta Petra Majdič, nekdanja tekačica in dobitnica Olimpijske medalje in dr. Franci Petek, nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih. Tudi majhne države si zaslužijo organizacijo tako velikih športnih dogodkov. Tesno sodelujemo tudi s sosednjima občinama Trbiž v Italiji in Beljak v Avstriji.  Beljak bi za našo kandidaturo namenil celo finančna sredstva, saj se zaveda pomena take prireditve v svoji bližini. Dogodek bi pritegnil preko 1500 tekmovalcev in spremljevalnega osebja. Poleg tega pa bodo obiskovalci zasedli vse proste kapacitete na Gorenjskem, v okolici Trbiža in Beljaka.

 

Avtor: Vesna Žarkovič

Nordijski center Planica

Slovenija je s pomočjo evropskih sredstev za 42 mio ev zgradila nov nordijski center – najsodobnejši center za nordijsko smučanje na svetu. Sestavlja ga osem skakalnic, od 20 m do letalnice, dolge 225 m. Odlikujejo ga sodobne proge za tek na smučeh z vso podporo izdelave umetnega snega in infrastrukturnimi spremljevalnimi objekti. Umeščen je na rob Triglavskega narodnega parka in izpolnjuje vse naravovarstvene zahteve. Glede na to, da smo nordijski center skoraj v celoti zgradili s sredstvi EU, je prav, da svojo uporabnost pokaže tudi za tako velike športne dogodke.

55 let prenosov iz Planice

 

Leta 1960 je TV Slovenija iz Planice organizirala prvi prenos kakega športnega dogodka v tujino. Za prevoz opreme so vpregli tudi živino. Pred televizijske zaslone je privabil 24 milijonov gledalcev po Evropi. Lani je signal iz Planice prenašalo trikrat več televizij, gledalcev pa je bilo več kot 100 milijonov. Samo pri nas si je tekmo ogledal vsak četrti Slovenec.

 
Delavci televizije so v prvih letih spali kar v šotorih v snegu. Bili so pionirji v marsičem, s kadri in zasuki, ki so bili plod domačega znanja, so poudarjali velike razsežnosti letalnice. Leta 1969 so posnetke prvič opremili z grafičnim zapisom. Gledalci so prvič lahko polete spremljali tudi v počasnih posnetkih. Tri leta pozneje so bili planiški junaki že v barvah, leta 1994 pa so prvič uporabili novost - super počasni posnetek.

  
Pred desetimi leti so pod velikanko izkopali 70-metrski predor tudi s pomočjo velenjskih rudarjev. Pot iz ene na drugo stran letalnice je zdaj krajša za pol ure. Manj porabijo tudi žic in napeljav do kamer. Prihranjenega je 500 do 600 metrov kabla.

   
Včasih so prenose delali s tremi kamerami, zdaj jih je že 23. In prav snemalci igrajo eno izmed ključnih vlog prenosa. Najpomembnejši je položaj ob odskočni mizi, kjer so tekmovalci ob odskoku oddaljeni le tri metre, snemalec pa mora kamero obrniti tudi s hitrostjo do 100 km/h. V štirih dneh Planice opravijo več kot 500 zasukov. Delo kamermana je tudi nevarno. Pred prenosom na TV-stolpu ograjo odstranijo, kamerman pa se s kamero postavi na rob ploščadi in si natakne varovalni pas in opremo. Privežejo ga na dve točki, da ne more zdrsniti. Čar dodajo tudi tonski tehniki s postavitvijo mikrofonov. Skupaj jih je več kot 40. Slovenski izum so mikrofoni ob zaletišču in odskočni mizi, kjer zvok lovi pet tonskih mojstrov. Ko so ta zvok prvič slišali Avstrijci, so bili prepričani, da ga Slovenci dodajajo umetno.
  

Znanje strokovnjakov TV Slovenija še kako cenijo. Prenose skokov so jim tako zaupali na olimpijskih igrah v Torinu, Vancouvru in Sočiju.