Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

SINFO, MAREC/APRIL 2016: UČINKOVITA RABA ENERGIJE

Slovenija - zelena referenčna država v digitalni Evropi

Energetika se spreminja, ne le v Sloveniji, ampak tudi širše na območju celotne Evrope. Sooča se z upadom cen električne energije, opuščanjem termoenergije in se usmerja v obnovljive vire energije ter učinkovito rabo energije. Tako so predvsem proizvajalci elektrike pred velikimi izzivi.

    
Država trenutno pripravlja dolgoročno strategijo razvoja energetskega sistema v Sloveniji. Z njo med drugim želi doseči zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov s področja energetike vsaj za 40 odstotkov do leta 2035 in za 80 odstotkov do leta 2055 glede na leto 2005. Trenutno največji izziv pa je promet, ki se ga bo treba lotiti ne le s spremembo virov ampak tudi s spremembo življenjskih navad. V prometu želijo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov vsaj za 35 odstotkov do leta 2035 in vsaj za 70 odstotkov do leta 2055 glede na leto 2005.

  

 

Večji delež obnovljivih virov
Po drugi strani želi Slovenija povečati delež obnovljivih virov energije, ki trenutno predstavljajo le 19 odstotkov energetske mešanice. Med njimi v državi še vedno prednjačijo les in druga trdna biomasa, sledi vodna energija. Energetski koncept Slovenije želi do leta 2035 doseči vsaj 30-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije.
   

Obnovljivi viri energije so ključ do varne energetske prihodnosti Slovenije. Med njihovimi prednostmi so nepovzročanje izpustov toplogrednih plinov, neomejene zaloge, neodvisnost od uvoza in decentraliziran razvoj sistemov oskrbe, medtem ko so med slabostmi nezanesljivost, dražje investicije in velikokrat težje umeščanje v prostor, kar se v Sloveniji nazorno kaže na primer pri gradnji vetrnih elektrarn.
Največji potencial za izkoriščanje obnovljivih virov energije v Sloveniji na ravni sedaj komercialno uveljavljenih tehnologij je pri ogrevanju. Pri tem ima daleč največji potencial lesna biomasa. Teoretično ima Slovenija tudi velik potencial za proizvodnjo električne energije s fotonapetostnimi elektrarnami, a med drugim nimamo primerne lokacije za tovrstno veliko elektrarno. Obnovljivi viri energije so nenazadnje ključni tudi v boju proti podnebnim spremembam.

   

Prehod v krožno gospodarstvo
Linearni model gospodarstva je dosegel svojo mejo in ne more več zagotavljati trajnostnega razvoja in dolgoročne blaginje. Za prehod v krožno gospodarstvo pa sta potrebna širok družbeni konsenz in vzpostavitev primernega podpornega okolja. Prehod v krožno gospodarstvo namreč zahteva sodelovanje in povezovanje. Model terja preskok v razmišljanju in delovanju vsakega posameznika, saj gre tudi za premik od potrošniške filozofije k odgovornemu ravnanju z viri. Vlada je na to pripravljena in je pred kratkim s potrditvijo okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo naredila prvi korak, zato so v skladu z akcijskim načrtom za to in prihodnje leto že v teku posamezne aktivnosti, ki bodo spodbudile prehod v krožno gospodarstvo, ki je dolgoročen proces.

   
V prihodnje bo za dobro življenje ob upoštevanju ekoloških omejitev potrebno spremeniti tudi sisteme proizvodnje in potrošnje. V Sloveniji že obstaja velik konsenz o usmeritvi v zeleno gospodarstvo. Nov, ambicioznejši sveženj o krožnem gospodarstvu  naj bi ohranil visoke cilje za odpadke in jih tesno povezal s pametnejšo rabo surovin in pametnejšim dizajnom, ki bo omogočal obnovo, ponovno uporabo in recikliranje proizvodov.

 

Avtor: Vesna Žarkovič

   

  

    

Kako se v Tehnološkem parku Ljubljana soočajo z razvojem zelene tehnologije kot ključne za trajnostni razvoj in kakšne načrte imajo v zvezi s tem v prihodnosti?

 

Iztok Lesjak, direktor TP: V Tehnološkem parku Ljubljana d.o.o. že ves čas razmišljamo in ravnamo zeleno ter stremimo k trajnostnemu razvoju, nenazadnje, sama lokacija tehnološkega parka na Brdu sodi v okvir »zelenega«, prijetnega in prijaznega delovnega okolja. Sožitje z naravo ob enem pripomore k boljšemu počutju na delovnem mestu ter k večji delovni učinkovitosti.

  

S postavitvijo treh sončnih elektrarn na strehi enega izmed naših objektov smo leta 2011 nakazali našo usmeritev v okolje in tendenco po uporabi alternativnih virov energije, hkrati prispevali k zmanjšanju izpustov CO2 v okolje, nadalje skrbno ravnamo z vodo - tako na primer za sanitarno vodo zbiramo meteorno vodo, ogrevanje naših stavb pa poteka s sistemom trigeneracije. Vsak projekt je zahteven za izvedbo in terja  svoj čas ter denar, zato za letos načrtujemo ozelenitev nekaterih streh na naših devetih zgradbah na lokaciji na Brdu. Naša vizija do leta 2020  je povezana z »zelenimi tehnologijami«, zatorej se usmerjamo k sodelovanju s podjetji, ki se ukvarjajo z zelenimi tehnologijami. Takšnimi, ki so trajnostno usmerjene, ki se ukvarjajo z računalniškimi nadzori ter optimizacijo kurišč, ki razvijajo produkte za optimizacijo električne energije itd.  Čim prej si želimo na Brdu vzpostaviti polnilnico za električne avtomobile, eden naših glavnih ciljev pa je povezovanje okoljskih podjetij Mestne občine Ljubljana s tehnologijami iz Javnih raziskovalnih zavodov ter s produkti start-up skupnosti.  

 

Skrb za okolje in trajnosti razvoj pa se začneta pri posamezniku, za kar zaposleni v Tehnološkem parku Ljubljana, poskrbimo. Vsak posameznik posebej ter skupaj v podjetju.  Tako smo v preteklosti izvedli dve akciji pogozditve naše okolice, s tovrstnimi aktivnostmi želimo nadaljevati v prihodnje in v njih povezati širšo skupnost.