Skoči na vsebino

SINFO, MAREC/APRIL 2016: PREŠERNOVI NAGRAJENCI

V duhu svetovljanskega sporočila Zdravljice

V Cankarjevem domu je 7. februarja na predvečer kulturnega praznika potekala državno slovesnost s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Umetniški program je nastal po zamisli režiserja Mareta Bulca, ki je za rdečo nit uporabil svetovljansko sporočilo verzov sedme kitice Prešernove Zdravljice z jasno poanto: kako sporočilo, slavljenje lepšega sveta, zveni v različnih jezikih in interpretacijah. Predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj je ob tem opozoril, da je Prešernov dan, ki je hkrati državni praznik, v časih odprtih vprašanj, vsesplošne krize, nezadovoljstva in dvomov, še posebej nujen. Prešernove nagrade med drugim po Bogatajevem mnenju slavijo posameznika, ki je stopil iz povprečja in postavil pod vprašaj umetniško polje, v katerem deluje. Tudi to je v časih uniformiranosti mišljenja redko, čeprav za svobodo mišljenja nujno.

   
Veliki Prešernovi nagradi sta prejela pisatelj Tone Partljič in skladatelj Ivo Petrić. Šest nagrad Prešernovega sklada so dobili skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, režiser Janusz Kica, slikar Aleksij Kobal, pesnica Cvetka Lipuš, kiparka Mojca Smerdu ter igralka, plesalka in performerka Katarina Stegnar.

  

 

Velika Prešernova nagrajenca Tone Partljič in Ivo Petrić
Partljič je ustvarjalec, ki je odločilno zaznamoval slovensko literarno in gledališko dogajanje zadnjega pol stoletja. Petrićev ustvarjalni opus velja za enega najbolj prepoznavnih in najvplivnejših v sodobni slovenski glasbi.

  
Partljič je edini sodobni slovenski dramatik, ki je komedijam posvetil večino svojega pisateljskega talenta. V njih se odziva na družbeno-politično dogajanje, a hkrati svoje komične učinke gradi tudi na elementih univerzalne, nadčasovne komike, zato so tudi številne njegove komedije iz preteklih časov žive še danes. Širši javnosti je najbolj poznan po komediji Moj ata, socialistični kulak. Slednja velja za najuspešnejšo slovensko komedijo po drugi svetovni vojni, doživela je številne uprizoritve in izjemno ekranizacijo v režiji Matjaža Klopčiča.

  
Partljič je, kot je v utemeljitvi zapisala Mateja Pezdirc Bartol, klasik slovenske komedije, saj ga odlikuje izjemno poznavanje komedijskih zakonitosti, pri čemer nadaljuje tradicijo Linharta in Cankarja in jo razvija v lastni maniri in slogu. Kot človek gledališča zelo dobro obvlada prvine značajske, situacijske in jezikovne komike. Kar ga dela edinstvenega in za kar ga publika vedno nagradi, pa je njegovo razumevanje malega človeka.

  
Je tudi mojster proze, saj je objavil več kot 20 del tako za odrasle kot za mlade bralce. Ne smemo pa pozabiti tudi njegovega prispevka k razvoju slovenskega filma, domačih tv-nadaljevank in tv-filmov, kjer se podpisuje kot scenarist pomembnih in odmevnih del, pogosto nastalih na podlagi njegovih lastnih dramskih besedil, piše v utemeljitvi.

  
Petrić je ustvaril obsežen in raznolik kompozicijski opus, v katerem zasledimo vse od orkestralnih do komornih in solističnih del. Kot je v utemeljitvi zapisal Matjaž Barbo, skladatelja opredeljuje brezkompromisno sledenje lastnim poetskim principom, pa naj bodo še tako v opreki z vodilnimi tokovi okolice in z veljavnimi načeli povprečnega okusa. To izhodišče je na začetku njegovega ustvarjanja v pogojih nenaravnega optimizma prevladujočega socialističnega realizma 50. let sprožalo Petrićev mladostni odpor in ga vodilo v območje ostrega modernizma.

  
Pozneje je Petrićev nekonformizem terjal ustvarjalni odklon tudi od vse bolj prevladujočih in vsesplošneje uveljavljujočih se vzorcev modernističnega hlepenja po novem ter mu narekoval ustvarjalno poglobitev glasbenega jezika z doslednim vztrajanjem pri lastnih temeljnih poetoloških principih. Danes je eden najpogosteje izvajanih sodobnih slovenskih skladateljev. Njegova dela so bila izvedena na mnogih najpomembnejših koncertnih odrih tako pri nas kot v tujini, izdana pa so na številnih nosilcih zvoka z najvidnejšimi glasbenimi poustvarjalci.

   

Kultura dialoga in medsebojnega razumevanja
Osredje praznovanje Prešernovega praznika je kot vsako leto potekalo v Prešernovem rojstnem kraju - Vrbi na Gorenjskem. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik republike Borut Pahor. Slovence je Pahor pozval h kulturi dialoga in medsebojnem razumevanju. "Danes je morda praznik, ko ne slavimo kulture samo v ožjem pomenu te besede, ko ne gre samo za jezik, poezijo, umetnost, ampak gre tudi za nas kot ljudi in odnose med nami - kulturne odnose v najširšem pomenu besede," je povedal Pahor. Predsednikovemu nagovoru je kljub dežju prisluhnilo več sto ljudi, še več pa se jih v Prešernov rojstni kraj odpravi tekom celega prazničnega dne.
Po vsej državi so potekale številne prireditve v znamenju kulturnega praznika. Vsakoletno branje Prešernove poezije pred njegovim spomenikom v Ljubljani se je začelo točno opoldne, letos prvič je sočasno potekalo še v Mariboru in Novi Gorici. Dogodek, ki ga pripravlja Združenje dramskih umetnikov Slovenije, je kljub slabemu vremenu pritegnil številne ljubitelje Prešernove poezije.

 

Avtor: Vesna Žarkovič

   

  

    

Smenj vrnil Kranj v Prešernov čas

  
Kranj se je na kulturni praznik s Prešernovim smenjem znova vrnil v čas 19. stoletja, ko je v njem živel in ustvarjal France Prešeren. Prešernov smenj že 14. leto zapored oživlja spomin na največjega slovenskega pesnika. Iz skromnih začetkov se je prireditev uvrstila med najbolj prepoznane dogodke ob kulturnem prazniku. V stari Kranj vsako leto privabi okoli 20.000 obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi tujine.
Prešernov smenj je srečanje sedanjosti s preteklostjo. Stari Kranj se 8. februarja vsaj deloma spremeni v mesto, kakršno je bilo za časa Prešerna, ki je prišel v Kranj pred 170 leti in je tu preživel zadnji dve leti in pol svojega življenja. Nostalgijo iz Prešernovih časov danes v Kranju ustvarja več kot 800 posameznikov iz 150 organizacij. Med njimi so lajnarji, igralci v oblačilih iz 19. stoletja, gostilničarji s ponudbo nekdaj znamenitih jedi in mojstri ter prodajalci izdelkov domače in umetnostni obrti ter starin. Obiskovalci so prisluhnili tradicionalnim recitacijam Prešernovih pesmi, letos pa še mezzosopranistki Manci Izmajlovi.
   

Dogodek soustvarjajo s številnimi folklornimi skupinami in kulturnimi društvi iz vse Slovenije, zlasti pa z Gorenjskim muzejem, Mestno knjižnico Kranj, Prešernovim gledališčem in drugimi kranjskimi skrbniki etnološke dediščine. Prešeren je v Kranju živel in deloval od leta 1846 do svoje smrti 8. februarja 1849.