Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

SINFO, MAREC/APRIL 2016: PRELOMNO ODKRITJE SLOVENSKIH RAZISKOVALCEV

Prvi dokazali povezavo med ziko in možgansko okvaro ploda

Slovenski raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so prvi na svetu dokazali, da okužba z virusom zika med nosečnostjo povzroča možganske okvare ploda. Gre za eno najpomembnejših odkritij, za katero so si zadnje mesece prizadevali ugledni inštituti po vsem svetu.

  
Prestižna medicinska revija New England Journal of Medicine je 10. februarja objavila prelomni prispevek raziskovalcev Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo in Inštituta za patologijo z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana in Kliničnega inštituta za radiologijo UKC Ljubljana, ki dokazuje, da lahko virus zika iz okužene matere okuži možgane ploda ter da v primeru take okužbe povzroči trajno okvaro možganov in mikrocefalijo.

  
Slovenski prispevek je prelomen, so poudarili v UKC Ljubljana, saj so raziskovalci doslej samo sumili na povezavo med virusom zika in mikrocefalijo, s to raziskavo pa je bila prisotnost virusa zika v možganih ploda potrjena.

  

 

Odlično sodelovanje med znanstveniki
Zasluga za uspešno in hitro zaključeno raziskavo gre odličnemu sodelovanju med znanstveniki različnih inštitucij - ginekološke klinike UKC Ljubljana ter inštitutov za patologijo in za mikrobiologijo ljubljanske medicinske fakultete. Predstojnik inštituta za imunologijo in mikrobiologijo Miroslav Petrovec je izpostavil, da take raziskave običajno trajajo okoli šest mesecev, slovenski ekipi pa je z izjemno predanostjo, delom tudi med prazniki in celo pro bono sodelovanjem biotehnoloških podjetij to uspelo v treh mesecih.

  
Raziskava temelji na primeru prej zdrave Evropejke, pri kateri se je med bivanjem in delom v Braziliji ob koncu prvega trimesečja nosečnosti pojavila vročinska bolezen z izpuščajem. Kot je pojasnila predstojnica ljubljanske porodnišnice Nataša Tul Mandić, je nosečnica na ultrazvočni pregled na ginekološko kliniko prišla v zadnji tretjini nosečnosti oktobra letos. Z ultrazvočno preiskavo so potrdili več nepravilnosti pri razvoju ploda in posteljice, zaradi česa so začeli iskati vzrok za to. Prelomna potrditev v tem primeru je, da je bil virus zika prisoten izključno v možganskem tkivu ploda in ne drugod, ne v plodovnici, ne v posteljici ali drugih tkivih. "Takrat smo vedeli, da je to najbrž res nekaj posebnega," poudarjajo.

  
Raziskavo je vodila Avšič Zupančeva, pri njej pa so poleg Tul Mandićeve in Popovićeve med ostalimi sodelovali Jernej Mlakar, Miša Korva, Mateja Poljšak Prijatelj, Jerica Mraz, Marko Kolenc, Katarina Resman Rus, Tina Vesnaver Vipotnik, Vesna Fabjan Vodušek Alenka Vizjak, Petrovec ter predstojnik inštituta za patologijo Jože Pižem.
Raziskovalcem je za ta izjemen znanstveni uspeh čestitala tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Virus zika, ki ga prenaša tigrasti komar vrste Aedes in se običajno pojavlja v Afriki, se je od lani razširil po državah Latinske Amerike in Karibov, hkrati z njim pa so zabeležili tudi porast novorojencev z mikrocefalijo.

  
Do zdaj ni bilo znanstveno potrjenih dokazov, da zika povzroča mikrocefalijo, a je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sporočila, da za takšno povezavo obstaja močan sum. Virus zika je WHO pred dnevi tudi razglasil za globalno nevarnost za javno zdravje. V odzivu na dosežek slovenskih raziskovalcev pa je vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Sloveniji Marijan Ivanuša dejal, da "slovenska raziskava predstavlja izjemno pomemben kamenček v mozaiku dokazovanja, da virus zika res lahko povzroči mikrocefalijo".

   

Avtor: Vesna Žarkovič

Slovenski raziskovalci ob odkritju glede zike že prejemajo vabila k sodelovanju iz tujine

Slovenski raziskovalci so povod za številne druge raziskovalne skupine. Raziskovalci iz tujine, ki jim pošiljajo čestitke, jih obenem tudi vabijo k sodelovanju pri nadaljnjem raziskovanju. Ti rezultati so dobra podlaga in povod za številne druge raziskovalne skupine, je dejala Avšič Zupančeva z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete. Kot je pojasnila, v čestitkah, ki jih prejema, nekateri raziskovalci že nakazujejo, kako bi bilo zdaj smiselno nadaljevati raziskovanje in jih celo vabijo k sodelovanju.

  
"Glede na naš rezultat bi bilo treba ugotoviti, kako virus vstopi skozi placento, kako potem vstopi v plodove možgane in na kak način in natančno v katerih celicah se potem razmnožuje," je navedla raziskovalka. Takšne ugotovitve so po njenih besedah potrebne, da ugotovijo, kako takšne okužbe, prenose in okvare preprečiti. Poznavanje celotnega genoma virusa pa je zelo pomemben podatek predvsem za raziskovalce, ki se že ukvarjajo s cepivom proti virusu. Iz analize genoma lahko namreč bioinformatiki ugotavljajo, ali je kje prišlo do spremembe oziroma mutacije v virusnem genomu ter kaj je potrebno za pripravo kakovostnega in primernega cepiva oziroma za iskanje morebitnih novih specifičnih zdravil, je pojasnila Avšič Zupančeva. Ob tem je omenila tudi, da bo Evropska komisija v kratkem objavila poziv za financiranje raziskav na področje zike. Prepričana je, da jih bodo povabili k sodelovanju v kakšen večji konzorcij. Tega se, kot pravi, zelo veseli, saj je vsako dodatno financiranje raziskovanja dobrodošlo. Dodala je še, da je omenjeni dosežek njihove raziskovalne ekipe lep prispevek tudi za slovensko raziskovalno sfero, ki se kaže tudi z globalno medijsko odzivnostjo.