Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

SINFO, MAREC/APRIL 2016: LES - KAKO IZKORISTITI SLOVENSKI NAJVEČJI NARAVNI VIR

Univerza Yale: Slovenija peta najbolj zelena država na svetu

Narava je Slovenkam in Slovencem podarila na tisoče hektarjev prvovrstnega gozda, ki so ga generacije naših prednikov skrbno vzdrževale in s tem povečevale edino strateško surovino, ki jo imamo. Gozd in les  sta bogastvi, s katerim nas je narava v Sloveniji v največji meri obdarila, skozi stoletja pa sta omogočala in usmerjala naš gospodarski in družbeni razvoj. V obdobju, ko se vedno bolj srečujemo s podnebnimi spremembami, je pomen gozda in lesa večji kot kdaj koli prej, saj procesa vezave CO2 v les ne more nadomestiti nič. Les je tudi najplemenitejši material, saj ustreza načelom trajnostnega razvoja, ki omogoča človeštvu ohranjati standard z najmanjšim mogočim vplivom na okolje. Zato je kot surovina ključen za prehod v nizkoogljično družbo.
  

Glede na to, da gozd pokriva približno 60 odstotkov Slovenije, je Slovenija za Finsko in Švedsko, tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Slovenija se je med 180-imi državami glede na kazalec skrbi za okolje (Environmental Performance Index – EPI, ki ga izračunavajo na ameriški univerzi Yale), uvrstila na peto mesto. Pred njo so Finska, Islandija, Švedska in Danska. Kazalec EPI izračunavajo glede na aktivnosti države pri skrbi za človeško zdravje in ekosisteme. 

  

 

Vrsta koristnih in merljivih lastnosti

Les ima kot material, ki ga pridobivamo iz gozda, še vrsto koristnih in merljivih lastnosti: uporaba lesa in lesnih izdelkov bistveno prispeva  k zniževanju izpustov CO2,  saj nastaja v čistem procesu fotosinteze – drevesa in leseni izdelki lahko desetletja in stoletja skladiščijo CO2 hkrati pa je lesna industrija najmanjši povzročitelj toplogrednih plinov pri industrijski proizvodnji končnih izdelkov. Les predstavlja obnovljivi vir energije - leseni izdelki so trajni, lahko jih recikliramo ali večkrat uporabimo. Les je tudi zelo uporaben gradbeni material nizke teže in velike nosilnosti, z odličnimi trdnostnimi in izolativnimi lastnostmi  in je hkrati prijeten za bivanje. Omogoča cenovno ugodno gradnjo in visoko kulturo bivanja ob nizkih stroških vzdrževanja, nezanemarljive pa so tudi številne možnosti oblikovanja lesa. Že v davni zgodovini je bil med najbolj uporabljanimi materiali za gradnjo.

   

Bogata obrtna in gradbena lesna dejavnost

Ker je torej Slovenija ena najbolj gozdnatih držav v Evropi,  se je skozi stoletja razvijala bogata obrtna in gradbena lesna dejavnost.  Ta  bogata tradicionalna  znanja vsekakor želimo ohraniti in jih nadgraditi s sodobnimi znanji o obdelavi lesa in izvedbi lesenih konstrukcij. Če vse to združimo še z vrhunskimi projektantskimi izkušnjami in arhitekturnimi rešitvami, dobimo zgodbo o uspehu, ki so jo že začeli pisati slovenski proizvajalci lesenih montažnih stavb. Les je nedvomno slovenska strateška dobrina. Začeli smo se zavedati, da moramo z lesom umno gospodariti in s tem zagotavljati  nova delovna mesta in splošno blagostanje. Slovenija želi tako skozi akcijske načrte, ki jih potrjuje vlada, spodbuditi pozitivno podobo lesa, krepiti zavedanje o lesu  ter spodbujati uporabo lesa tako pri gradnji objektov kot pri uporabi v vsakdanjem življenju. Spodbuditi želi trajnostno, ekonomično in kakovostno rabo lesa ter na ta način povečati njegovo uporabo. V ta namen je bil v preteklem letu na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ustanovljen Direktorat za lesarstvo.

 

Avtor: Vesna Žarkovič

   

  

    

Gozd - bistvena prvina in sooblikovalec slovenske krajine

Gozd kot oblika ekosistema v Sloveniji najbolj izstopa, je naše največje naravno bogastvo, je slovenska nafta. Kot kažejo javnomnenjske raziskave, skoraj 95 odstotkov Slovencev soglaša, da je gozd bistvena prvina in sooblikovalec slovenske krajine. Slovenci si želijo čistega naravnega okolja, različne učinke gozda pa vidijo kot zelo pomembne. Gozd je vsekakor pomemben tudi z vidika turistične gospodarske panoge. Vsaj posredno močno vpliva na turizem. Uspeh velikega števila turističnih destinacij je pogojen tudi s prisotnostjo večjega deleža gozda in dejstvom, da je dostop v gozdove prost za vsakogar, kar v nekaterih drugih državah (npr. Italija) ni pravilo. Vedno večje število novih rekreativnih dejavnosti poteka v gozdu.

   
Zaradi izrazite gozdnatosti je proces nadomeščanja lesa kot surovine zelo izrazit. Raba lesa kot domačega in okolju prijaznega materiala ter vira energije ima številne pozitivne socialno-ekonomske in okoljske posledice. Med njimi so najpomembnejša nova delovna mesta, predvsem na kmetijah in podeželju, povečan javni prihodek, zmanjševanje nezaposlenosti, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, večja energetska samooskrbnost, povečevanje intenzitete gospodarjenja z gozdovi ter organiziranje lastnikov gozdov.

Lesna industrija - zelena industrija

Posebna naloga znotraj akcijskih načrtov in načrtov Direktorata za lesarstvo je vzpostavitev povezovanja med institucijami znanja kot so univerze in razvojni inštituti ter še posebej malimi in srednje velikimi podjetji za implementacijo najnovejših dosežkov s področja obdelave lesa, designa in konstrukcij.

  
Ena od nalog je internacionalizacija, kjer so v teku priprave na skupinske nastope slovenskih podjetij s področja pohištvene industrije, stavbnega pohištva in lesene montažne gradnje na tujih trgih pod skupno blagovno znamko - naj omenimo samo odmeven 100% Design v Londonu - ter strokovna podpora individualnim sejemskim nastopom. Podjetjem bo omogočeno tudi sodelovanje v gospodarskih delegacijah v tujini.
Strateško pa se Slovenija zavzema zato, da bi Evropska unija obravnavala lesno industrijo kot zeleno industrijo in les kot primarno surovino za prehod v nizkoogljično družbo in uresničevanje globalno sprejetih okoljskih zavez o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.