Skoči na vsebino

SINFO, MAREC/APRIL 2016: EKOLOŠKO KMETIJSTVO

V sožitju z naravo

 

Različni tipi pokrajin, bogata krajinska razčlenjenost, veliko število gorskih kmetij in mnoga rodovitna območja dajejo odlične možnosti za nadaljnji razvoj ekološkega kmetovanja v Sloveniji.

 

Število ekoloških kmetij oziroma pridelovalcev - predelovalcev v Sloveniji iz leta v leto narašča. Glede na vse večje povpraševanje potrošnikov po ekoloških pridelkih in živilih ter vse večji obseg prometa s temi živili, ima ekološko kmetovanje varno prihodnost. Poleg tega ekološko kmetijstvo pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske krajine, izboljšanju biotske raznovrstnosti, varstvu virov pitne vode in varovanju celotnega okolja. Kmetovanje s poudarkom na sožitju z naravo in ohranjanju rodovitnosti tal z uporabo organskih gnojil je v skladu s trajnostnim načelom, da poskrbimo za ravnovesje med vsemi vključenimi elementi na področju tal, rastlin, živali in človeka. V sistemu ekološkega kmetovanja je zagotovljen tudi nepretrgan in transparenten nadzor nad pridelavo in predelavo pridelkov oziroma živil »od njive do krožnika« in s tem zajamčena večja varnost potrošnikom, ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo. Ekološko kmetijstvo omogoča pridelavo visoko kakovostne in varne hrane, z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov.

  

Matjaž Frešer - inovativni mladi kmet

V Sloveniji narašča tudi delež ekološko obdelovanih površin vinogradov. Uporaba pripravkov naravnega izvora, varovanje in ohranjanje narave, pestrost rastlin in živali, višja kakovost pridelka, varovanje zdravja ljudi, več zdravju koristnih snovi v grozdju, kot tudi dobra tržna priložnost, so nekateri izmed glavnih razlogov, da se vinogradniki odločijo za ekološko vinogradništvo.

  

Tudi Matjaž Frešer, ki sta ga Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine razglasili za inovativnega mladega kmeta leta 2015, se je pred štirimi leti preusmeril v ekološko vinogradništvo. Vinogradniška tradicija družine Frešer iz Ritoznoja sega v leto 1832. Matjaž, ki je prevzel vinogradništvo od očeta, je imel vizijo, da želi, če bo prevzel družinsko tradicijo, od vinogradništva nekaj več kot samo le prodajati vino, kot so to počeli takrat. ''Želel sem drugačen pristop z drugačno zgodbo,  ki v sebi nosi sporočilo človeka, ki vino prideluje in podpis območja, s katerega prihaja vino. Imel sem srečo, da sta me starša, ki se sicer ukvarjata s prirejo mleka, pri tem podprla in v tem prepoznala možnosti za nadaljnji razvoj.« V tujini je videl, da se da preživeti tudi z drugačnim pristopom. Zato se je leta 2011 odločil za ekološko pridelavo in to v celoti, na vseh 12 hektarjih vinogradov na sončnih vinorodnih legah Ritoznoja, na obronkih Pohorja 400 metrov visoko. ''Pri meni ni polovičarstva. Ko se za nekaj odločim, to tudi naredim. Začetki niso bili enostavni, sploh, ker je pri nas zelo malo informacij o ekološkem vinogradništvu. Tako smo sami preizkušali stvari, kaj ustreza našim legam in kaj ne. Začneš opazovati naravo, kot je ne vidiš nikoli prej. In to je to, kar mi je pri ekologiji všeč. Prisluhneš sebi, in prav zato so takšna vina posebna. Ker so živa in ker vsaka steklenica pripoveduje zgodbo tistemu, ki jo popije oziroma jo podari v dar. Zato sem ponosen prav na vsako steklenico, ki jo napolnimo. Ker nosi zgodbo.''

  

Z ekološko pridelavo grozdja so povečali kakovost vin, hkrati pa znižali vhodne stroške in se prilagodili sodobnemu kupcu, ki spoštuje lokalno pridelavo z visoko kakovostjo. Matjaž ponuja sveža in zrela vina ter posebne polnitve, kamor sodi ledeno vino prudentia in vino pantheon v 1,5-litrski steklenici. Kot podpredsednik konzorcija Ritoznojčan, ki povezuje 13 vinarjev iz občine Slovenska Bistrica, Matjaž Frešer obuja suho zvrst ritoznojčan s priznanim tradicionalnim poreklom PTP. Mladi kmet želi ustvariti prepoznaven stil vina, tudi za najbolj zahtevne pivce po svetu. Njegova želja je dvigniti kulturo pitja štajerskih vin na najvišjo raven ter čez 10 let postati eden izmed treh največjih zasebnih vinarjev v Sloveniji.

  

Avtor: Danila Golob

   

  

    

Po zadnjih uradnih podatkih je bilo vekološko kontrolo vključenih 3.298 kmetijskih gospodarstev (kar predstavlja 4,6% vseh  kmetij v Sloveniji) z 41.237,19 ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Od teh je 2.537 kmetij že zaključilo preusmeritveno obdobje (pridobilo eko certifikat), ki traja najmanj 24 mesecev od prve prijave v kontrolo.

 

Vir: »Analiza stanja ekološkega kmetovanja«, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Jasna vizija mladega kmeta

Pri komaj 29-ih letih ima Matjaž Frešer jasno vizijo o vinarstvu. Njegova želja je povečati proizvodnjo. V lanskem letu so obnovili 3 hektarje vinogradov in jih nasadili z že obstoječimi sortami, letos nadaljujejo z obnovo. Že v novembru preteklega leta so izkoristili lepo vreme in obnovili dva dodatna hektarja teras, ki jih bomo letos marca nasadili prav tako z že znanimi sortami. Večja proizvodnja vina pomeni tudi, da bodo morali poiskati nove trge. Prav zato je želja, da se več vina izvozi in okrepi prepoznavnost vin. Dobrih 60 odstotkov vina Frešer, ki je seveda v celoti pridelan ekološko, prodajo restavracijam, gostincem in končnim kupcem. Dobro četrtino pa ga izvozijo v Avstrijo, na Češko in Slovaško.

  

Matjaž Frešer je ponosen, da so ga na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in Zvezi slovenske podeželske prepoznali kot Inovativnega mladega kmeta 2015 in s tem potrdili, da je bila odločitev o ekološkemu vinogradništvu ne samo prava odločitev, ampak tudi življenjska priložnost. ''Ob takšnih priznanjih zagotovo ne sme manjkati najboljše vino, v katerem se okusi ljubezen do zemlje, trte in vina. Vina Frešer,'' je prepričan.