Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

SINFO, MAJ/JUNIJ 2016: PREDSEDNIK VLADE MIRO CERAR - INTERVJU

»Naša vlada bo storila vse, da se bodo tudi letos in v prihodnje pozitivni trendi nadaljevali«

Kar dosti poguma, smelosti in drznosti je bilo potrebno, da smo si Slovenci pred 25-imi leti na demokratičen in predvsem miroljuben način izborili samostojnost in neodvisnost. In s tem udejanjili vsaj 150 letni sen nekaj generacij Slovenk in Slovencev. Po nekaj letih gospodarske in finančne krize, slabega gospodarjenja z bankami in podjetji in nenazadnje tudi z državo, je čas za optimističen pogled v prihodnost. Z realnim pridihom, se razume, poudarja in dodaja: tako kažejo tudi kazalci gospodarske rasti, BDP, zmanjšuje se brezposelnost, povečujeta se zaposlenost in blagovna menjava, po korakih zmanjšujemo tudi proračunski primanjkljaj.

 

Gospod predsednik, letos praznujemo 25. obletnico osamosvojitve. Kako vidite Slovenijo danes?

  

Stvari vztrajno premikamo na bolje. Sicer pa moramo na prepreke gledati kot na izziv. Vsi se moramo zavedati, da kriza, s katero smo bili soočeni, ne bo minila sama od sebe. Ne bi bilo pošteno, če bi državljane slepil, da je vseh težav konec, obljubljam pa, da bo naša vlada storila vse, da se bodo tudi letos in v prihodnje pozitivni trendi nadaljevali. Še naprej bomo ohranjali in dograjevali dobre stvari iz preteklih obdobij, hkrati pa vztrajno presegali številne slabe prakse, ki se jih je v preteklosti nabralo precej. Marsikje to ni enostaven proces in preobrata ni mogoče doseči čez noč, toda z vztrajnostjo nam bo uspelo.

  

Ključno je, da imamo pred očmi dobrobit ljudi. Zaradi njih in predvsem zanje obstaja država. Toda država smo mi vsi. Zato se je pomembno zavedati, da lahko prav vsak posameznik pripomore, da Slovenija raste in se razvija naprej.

  

V prihodnjih letih vidim Slovenijo kot samozavestno, sodobno, pogumno, razvijajočo se in optimistično. Enako velja za naše ljudi. Prepričan sem, da bomo s skupno in pozitivno energijo skupaj pripomogli k bistvenemu izboljšanju našega gospodarskega, socialnega in nasploh življenjskega položaja.

  

Naše glavno bogastvo smo zagotovo ljudje. Toda ob tem ne smemo pozabiti naših izjemnih naravnih danosti. Slovenijo tako doma kot v tujini povezujemo z zeleno. Tudi v znamko »I feel Slovenia« smo zapisali, da pomirja in vznemirja, spodbuja k dejavnostim in temu, da začutiš radost ob stiku z naravo. V Sloveniji si lahko namreč vedno v stiku z nečim prvinskim, pa naj bo to voda, vonj po gozdu ali pristen okus jedi. Tako smo si trajnostni ali zeleni, ekološki turizem tudi zadali za temeljno usmeritev svojega turističnega razvoja v prihodnje.

 

Dogodki pred 25-imi leti so bili v smislu enotnosti brez primere v zgodovini Slovencev. Kako bi lahko mlajšim generacijam pokazali, da so vrednote osamosvojitvenega časa potrebne tudi danes?

  

Pred 25 leti smo pokazali, kaj lahko dosežemo, če stopimo skupaj. Pozneje nas je t. i. zgodba o uspehu nekoliko uspavala in smo pozabili, da si je treba za dobro življenje prizadevati vsak dan posebej. Prepričan pa sem, da smo izšli iz gospodarske krize zrelejši in da zdaj začenjamo počasi razumeti, kako pomembno je odgovorno gospodarjenje z državnimi financami, preprečevanje korupcije, spoštovanje prava in seveda v vsakem pogledu skrb za sočloveka.

  

Vrednote namreč ne pomenijo veliko zgolj na papirju. Vrednote moramo živeti. Doma in v družbi. Slovenci smo, če le hočemo, delovni, vztrajni, pogumni in iznajdljivi. Kot narodu nam ni bilo nič prihranjenega, zato premoremo vse potrebne lastnosti, da smo lahko uspešni tudi v prihodnje – toda, ponavljam, to velja le, če se bomo na te svoje lastnosti tudi resnično osredotočili. Če pa se bomo še naprej po nepotrebnem prepirali in se včasih celo medsebojno omalovaževali, potem ne bomo mogli postati razvojno uspešna in trajnostno naravnana družba.

   

In prav bi bilo, da naše pozitivne lastnosti prenašamo tudi na mlade. Nove generacije poleg tega prinašajo nova znanja in spoznanja tudi starejšim generacijam. Prav je, da jim prisluhnemo, kajti od mladih se lahko marsičesa naučimo tudi starejši. Pogled mladih je svež in neobremenjen, krešejo se nove ideje in zamisli, ni ji strah udejaniti zamišljenega – od domiselnih oblikovalskih in tehničnih izdelkov, ki ljudem olajšajo vsakdanje življenje ali celo rešujejo življenja,  pa vse do različnih zabavnih platform.

   

Slovenski podjetniški sklad bo denimo letos podelil za dobrih 131 milijonov evrov finančnih spodbud, kar bo zadoščalo za podporo okoli 1234 podjetij. Od omenjene vsote bo 38 milijonov evrov namenjenih mladim podjetjem, kar bo pokrilo potrebe 443 tovrstnih podjetij, med njimi bo okoli deset milijonov evrov rezerviranih tudi za start up podjetja.

  

Za svetlo skupno prihodnost je pomemben odprt medgeneracijski dialog. Pomembno  je razumevanje in sodelovanje med generacijami, ki so prispevale k osamosvojitvi, in generacijami, rojenimi po njej.

  

Navsezadnje se učimo drug od drugega. Starejši moramo dati mladim korenine in jih nato prepustiti njihovemu razvoju in odgovornosti. Prihodnost države in njenih državljanov lahko gradimo le s spoštljivimi in konstruktivnimi medsebojnimi odnosi ter prenosom znanj in izkušenj.

  

Nedavno sem mladim na zasedanju otroškega parlamenta položil na srce, naj ne pozabijo, da so izjemno pomembni in da nihče ne more sprejemati odločitev namesto njih. Svetoval sem jim, naj nikoli ne obupajo in vedno vztrajajo za dosego dobrih in koristnih in ciljev.  

  

 

Kateri so glavni dosežki osamosvojene države, kaj bi izpostavili?

  

Dejstvo je, da smo stoletja hrepeneli po osamosvojitvi.  Ta dosežek pa je izjemen tudi v svetovnem merilu. Glavni dosežki ob in po osamosvojitvi so bili prav tako demokratizacija družbe, nadaljnje prebujanje zavesti o pomenu človekovih pravic in pravne države ter hiter in uspešen prodor Slovenije v pomembne mednarodne institucije – od Organizacije združenih narodov do Evropske unije in zveze Nato. V prvem obdobju po osamosvojitvi smo veljali za t. i. zgodbo o uspehu, vendar pa se je kasneje izkazalo, da nismo bili dovolj zreli, da bi to zgodbo uspešno nadaljevali. Uničili smo jo zaradi lastnega pohlepa in prepirljivosti, čemur je nato dodatni udarec prispevala še mednarodna finančna kriza, ki nam je dokončno nastavila ogledalo. Zdaj smo ponovno na zrelostnem izpitu: če se bomo vsaj pretežno odrekli slabim praksam iz preteklosti in izkoristili naše potenciale, nam bo uspelo. Za to si z vlado nadvse prizadevam. Kajti Slovenija lahko v prihodnjih letih postane uspešna država, v kateri bodo mladi ljudje imeli še naprej vse možnosti kakovostnega izobraževanja, država, v kateri bo vsakdo lahko sebi in svoji družini z delom zagotovil dostojno življenje, in država, v kateri bodo ljudje še naprej imeli zagotovljeno ustrezno zdravstveno varstvo in varno starost.

  

25 let v življenju posameznika je veliko, v življenju države pa je to kratka doba. Vendar menim, da smo dosegli veliko. Kot država in posamezniki. Ob osamosvojitvi smo se znašli pred kupom zahtevnih nalog, ki niso mogle čakati desetletje na izpolnitev – uvesti je bilo treba institute vseh treh vej oblasti, vzpostaviti sistem javnih financ in ključne institucije, doseči mednarodno priznanje države, gospodarstvo je moralo nadomestiti izgubljene ekonomske trge, se na novo pozicionirati.

   

Določene stvari, o katerih smo si morda pred 25 leti upali le sanjati, se nam danes zdijo samoumevne. Na nekatere razlike tudi kar pozabimo. Leta 1991 je denimo postopek ustanovitve podjetja trajal 3-6 mesecev, danes traja 1 dan za ustanovitev s.p. in nekaj dni za enostavni d.o.o. Upravne storitve se lahko preko portala E-uprava opravljajo kar od doma – dokumenti se urejajo iz domačega naslonjača, vloge se oddajajo prek spleta itd.

  

Menim, da smo Slovenci veliko pridobili tudi z vstopom v EU – velik skupen in enoten gospodarski trg, prost pretok dela in kapitala, s prevzemom evra skupno evropsko valuto … Z vključitvijo v NATO je Slovenija pridobila stopnjo varnosti, ki si je sama kljub nekajkrat večjemu finančnemu vložku ne bi mogla zagotoviti.

  

Varnost se mi zdi ključna v današnjem svetu. Na to hitro radi pozabimo. Seveda pa ob varnosti ne smemo pozabiti tudi na svobodo, na človekove pravice in strpnost. Vse to moramo ohranjati v ustreznem ravnovesju, za katerega si vlada in njene institucije vsak dan znova prizadevajo.

   

Po mnenju nekaterih Slovenci premalo poudarjamo pozitivne plati naše stvarnosti, ki jih ni tako malo. Večina tujcev je prijetno presenečena nad našimi naravnimi lepotami, visoko kakovostjo življenja, zdravim načinom življenja, dobrimi avtomobili, zdravo hrano in še bi lahko naštevali. Nam se zdi vse to samo po sebi umevno, kot na primer tudi to, da lahko pijemo vodo iz pip. Smo Slovenci vendarle preveč kritični, črnogledi in pesimistični?

  

Zdi se mi, da je v naši naravi, da s kančkom zavesti pričakujemo, da bo po preveč dobrega prišlo nekaj slabega. Prav je, da smo realni, narobe pa je, če smo neutemeljeno pesimistični. Seveda pa tudi prava mera optimizma in samozavesti nikoli ne škodita. Morda preveč poudarjamo, da smo majhen narod in majhna država. S tem si že podzavestno sporočamo, da se nas ne bo slišalo. Vendar ni tako. Glas Slovenije se sliši in prav nič se nam ga ni treba sramovati. Vsem tujim politikom in državnikom venomer govorim, da je Slovenija v svojem duhu in dosežkih velika država.  

  

Vsekakor pa je treba še (o)krepiti državljansko (samo)zavest. Zavedati se moramo, da je bila osamosvojitev dosežek vsega prebivalstva, kajti država smo mi vsi. Spodbujati moramo izobešanje državnih zastav ob prazničnih in drugih pomembnih prireditvah. Spoštovati moramo pozitivne plati naše daljne in polpretekle zgodovine. Slovenija je v 25 letih prišla do točke, ko se mora z vso samozavestjo uveljavljati kot zelena, aktivna, zdrava država, ki je naravnana k trajnostnemu razvoju in zelenim tehnologijam. Smo država inovativnih in kreativnih ljudi. Prav je, da bi tako čutili državo. Vse to imamo zajeto že v našem promocijskem sloganu – I feel Slovenia.

Dobro pa se je čim večkrat spomniti, da vse, kar imamo, ni samoumevno. Tudi v prihodnje si bo treba vedno znova skupno prizadevati, da bomo Slovenijo in vso njeno bogastvo ohranili lepo in zdravo ter jo uspešno razvijali v skupno dobrobit.

  

V primerjavi z ostalimi evropskimi državami smo še zmeraj zelo socialna država, predvsem glede šolstva in zdravstva, čeprav ne gre zanemariti dejstva, da nekateri živijo tudi v revščini. Namerava Slovenija zadržati raven dokaj visokih socialnih pravic tudi v prihodnje?

  

V prvih devetih mesecih lanskega leta je povprečna stopnja registrirane brezposelnosti že padla na 12,4 odstotka, vlada pa je z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev že stopila v smer večje dostopnosti in zagotavljanja socialne vključenosti najbolj ranljivih skupin. Pripravili smo tudi nekaj paketov pomoči za socialno najšibkejše, ki so usmerjeni v lajšanje položaja oseb, ki so v dolgovih in so odvisni od socialnih transferov, paket pa vključuje tri pomembne ukrepe: odpis dolgov, pomoč ob deložacijah in uvedbo predplačniške kartice. Z začetkom letošnjega leta smo zvišali tudi minimalni dohodek na višino, ki je bila predvidena v zakonu o socialno-varstvenih pravicah. Vlada v boju zoper revščino pozornost namenja tudi institutu socialne aktivacije.

  

Stopnje revščine ne želimo zmanjševati s podeljevanjem vedno več socialnih podpor temveč s povečanjem zaposlenosti in s spremembami v regulaciji trga dela. Aktivno politiko zaposlovanja – v letu 2015 je bilo vanjo vključenih 48 % vseh brezposelnih – prilagajamo predvsem na dolgotrajno brezposelne, starejše in nizko izobražene ter mlade. Konec leta smo med drugim sprejeli tudi nekaj ukrepov, ki določajo začasno spodbudo delodajalcem za zaposlovanje starejših brezposelnih oseb, vse zavarovance pa spodbujamo tudi k vztrajanju pri polni zaposlitvi, tako da so še naprej aktivni.

  

Tik pred zagonom so tudi ukrepi zdravstvene reforme – tu velja enako kot pri zmanjševanju revščine: ne želimo povečevati obiskov zdravstvenih institucij, temveč si želimo izboljševati zdravje naših prebivalcev. S preventivo želimo poskrbeti, da bo potreb po obiskovanju zdravnika manj, zdravo prebivalstvo pa je tudi bolj zadovoljno, manjkrat odsotno z delovnega mesta, manj je nesreč pri delu, modernih oblik bolezni v obliki stresa, izgorelosti in podobno. Predvsem pa moramo poskrbeti, da bodo novi koraki v zdravstvu poskrbeli za stroškovno učinkovitost in pravičnost porabe razpoložljivih sredstev.

 

   

Velika rak rana je vsekakor brezposelnost mladih, pa ne le pri nas, tudi v drugih državah EU. Kako se vlada sooča s to problematiko?

  

Vladi in gospodarstvu je v zadnjih dveh letih uspelo brezposelnost mladih zmanjšati. Raven brezposelnosti mladih do 25. leta se je z 20,5 % v 3. četrtletju 2014 zmanjšala na 14,5 % v 3. četrtletju 2015. Delo je dobilo 4000 mladih. V evroobmočju je v istem obdobju brezposelnost mladih znašala 22,4 %, v celotni EU pa 20,2 %. Neprestano se zmanjšuje tudi splošna brezposelnost oziroma delo dobiva vedno več brezposelnih oseb. Ocenjujem, da moramo poleg programov za mlade in aktivne politike zaposlovanja o poklicni prihodnosti mladih razmišljati že v času njihovega šolanja. Uvedli smo sistem beleženja in priznavanja neformalno pridobljenih znanj, več je praktičnih usposabljanj pri delodajalcu v času izobraževanja, v srednjih šolah in med študenti pa se vedno bolj uveljavljajo tudi metode za spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti.

  

Veseli pa me, ko opazujem, da so tudi mladi vzeli usodo v svoje roke, so aktivni v razmišljanju o svoji poklicni poti ter se ne ustrašijo zaposlitvenih in samozaposlitvenih izzivov. Samo poglejte, koliko inovativnih start-up podjetij je vzniknilo v zadnjem času in gonilo katerih so prav mladi.

  

Kakšne programe je vlada še pripravila za razvoj podjetništva mladih?

  

V letošnjem in prihodnjem letu bo vlada za aktivno politiko zaposlovanja namenila več kot 182 milijonov evrov iz domačega proračuna in sredstev Evropskega socialnega sklada. Za letošnje leto to pomeni 35 % več kot v lanskem letu. Program bo zajel skoraj 49.000 oseb, eden ključnih ciljev pa je zvišati zaposlenost mladih.

  

Poleg tega Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve že nekaj let zapored izvaja vrsto projektov, ki mlade pospremijo na uspešno podjetniško pot. Poleg raznih finančnih subvencij, so mladim na voljo programi za zagon inovativnih podjetij, univerzitetni inkubatorji, tisti, ki prvič priglasijo dejavnost kot samozaposlene osebe, lahko uveljavijo delno oprostitev plačila prispevkov za obvezno socialno zavarovanje, spodbujamo tudi socialno podjetništvo, zelena delovna mesta, zaposlovanje mladih na regionalni in lokalni ravni (prevzemanje kmetij) itd.

  

Mladi predstavljajo izjemen potencial za družbo, zato je škoda, če ne bi naredili vsega, kar je v naši moči, da se ta potencial izkoristi v dobro vseh. Menim, da moramo na tem področju dati velik pomen medgeneracijskemu in medresorskemu sodelovanju, ki vodita do boljše prihodnosti. Tako mladih kot tudi starejših.

  

Slovenija pa ima veliko ponuditi tudi tujim študentom. V letošnjem študijskem letu se tako na slovenskih študijskih programih poleg 90.000 slovenskih šola tudi 2300 tujih študentov. Ti imajo povsem enake pravice kot slovenski: upravičeni so do študentske izkaznice, subvencionirane prehrane in mesečne vozovnice ter nastanitve v študentskih domovih. Brezplačno izmenjavo v Sloveniji jim omogočajo programi Erasmus+, Erasmus Mundus, Ceepus, bilateralne štipendije in druge oblike sodelovanja. Pri prilagajanju v slovenski prostor in vključevanju v študentsko življenje so tujim študentom v pomoč tako univerza in študenti tutorji kot tudi študentska organizacija.


Kako se vlada sooča z naraščajočim številom starajočih?

  

Več projekcij predvideva, da naj bi v Sloveniji leta 2060 živelo dobra dva milijona prebivalcev, starejši pa naj bi predstavljali skoraj tretjino prebivalstva. Ko govorimo o starejših, ne smemo nanje gledati zgolj kot na breme za javne izdatke za socialno zaščito, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Njihovo število navsezadnje pomeni, da naši prebivalci živijo dolgo. Se pa zavedamo, da moramo kot država poskrbeti za ustrezen transfer sredstev državnega proračuna v pokojninski zavod. Dolgoročne projekcije Evropske komisije med drugim kažejo, da naj bi v Sloveniji ob nespremenjenih politikah javni izdatki za financiranje sistemov socialne zaščite do leta 2060 dosegli četrtino BDP, do leta 2020 pa naj bi imeli v povprečju 8000 delovno aktivnih manj letno. Na vse te izzive vlada že išče odgovore v Beli knjigi za razvoj pokojninskega sistema. Zavedamo se, da bo treba dolgotrajno oskrbo povezati v enovit sistem in tako poskrbeti za boljšo preglednost in učinkovito izrabo virov, demografske spremembe pa povečujejo tudi potrebo po gradnji objektov in po takšni prometni politiki, ki bo posebej prilagojena tudi starejšim.

  

Kljub geografski majhnosti smo zelo raznolika in uspešna država na številnih področjih, od športa, znanosti, izobraževanja, številnih inovacij. Že pregovorno nas prežema nekakšna trma in vztrajnost, včasih tudi težko razumljiva. Nas takšne vidijo tudi tujci?

  

Velikokrat imam občutek, da smo v tujih očeh bolje zapisani kot v domačih. To velja tako za splošno kot tudi za strokovno javnost. Tuje ugotovitve glede našega napredka ne gredo vedno nujno z roko v roki z domačimi pogledi. Vendar se verjetno temu ni moč povsem izogniti. Tujina je in nas bo vedno gledala z drugačnega zornega kota. Morda se znamo njej tudi sami predstaviti v nekoliko drugačni luči. Bolj samozavestno in odprto. Pri tem je zelo pomemben tudi neposreden stik oziroma izkušnja, ki jo imajo tujci z nami. Na drugi strani pa imajo pri tem pomembno vlogo mediji, kajti če o naših pozitivnih dosežkih ne poročajo ali ne poročajo objektivno, ljudje pač dobijo vtis, da je vse narobe, četudi temu ni tako.

 

Slovenija poleg zdravega in zelenega okolja ponuja nadaljevanje strukturnih reform, zagon investicijskih projektov in izboljšanje poslovnega okolja. Ne pozabimo na vedno bolj razvijajočo se gospodarsko panogo – turizem. Po rekordnem letu 2015 tudi v letu 2016 pričakujemo nadaljevanje pozitivnega trenda rasti števila domačih in tujih turistov in njihovih prenočitev.

  

Ob tem pa velja dodati, da je Slovenija na mnogih področjih lahko vzor drugim razvitim državam. Sami te prednosti pogosto spregledamo ali pa se nam zdijo samoumevne, na kar so nas opozorili tudi tujci, ki živijo v Sloveniji – med prednostmi tako radi izpostavijo kakovostno javno zdravstvo, porodniško varstvo in zgodnje izobraževanje otrok, sistem vrtcev, zdravo okolje ipd.

  

Univerza Yale nas je denimo nedavno med 180 državami na svetu uvrstila na zavidljivo 5. mesto po skrbi za okolje. Po Euro Health Consumer Index smo po prijaznosti zdravstva do uporabnika med 35 državami z 19. napredovali na 15. mesto. Tudi zadnje mednarodne ocene o konkurenčnosti (Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka v poročilu Doing Bussiness in Svetovni gospodarski forum) so Slovenijo postavile na višja mesta kot leta poprej.

  

Kakšno Slovenijo bi želeli videti čez nekaj let? Kje jo vidite čez 25 let? Na katerih življenjskih področjih bo največ sprememb in kakšne bodo te?

 

Glede nadaljnjega razvoja sem tako realist kot tudi optimist. Menim, da moramo iz krize zadnjih let potegniti nauk, ki nas bo popeljal v prihodnost. Takšno, kot smo si jo želeli pred 25 leti. Začeli smo z optimizmom in visokim potencialom, oboje nekje na poti, tudi zaradi napačnih odločitev in ravnanj, izgubili, zdaj pa je prišel čas, da na krizo pogledamo kot na neko razvojno fazo, ki jo je morala prehoditi prav vsaka država, in iz nje potegnemo nauk. Težki časi so priložnost za skupno iskanje rešitev in skupnih vizij. Vsakomur je dodeljena določena vloga, le izpolniti jih je treba. Odgovorni smo predvsem mladim rodovom. Njim moramo pokazati, da jadikovanje nad preteklostjo ne prinaša napredka, da je tudi v sedanjosti veliko lepega in dobrega, boljša prihodnost pa je možna in je tudi že pred našimi vrati.

  

Prihodnost si bomo torej oblikovali predvsem sami. Upam si trditi, da se bo Slovenija vse bolj razvijala v ekološko ozaveščeno državo, v kateri so gozd, voda in druga naravna bogastva dojeti kot ključne dobrine vseh nas. Hkrati sem prepričan, da bomo še naprej spodbujali in razvijali uspešno in trajnostno naravnano gospodarstvo. Vlada si prizadeva, da bi tudi čez 25 let naša družba bila še vedno demokratična in tolerantna ter da bi ljudje vseh starosti uživali ustrezno zdravstveno in socialno varstvo. Spremembe pa bodo seveda v prihodnjih letih prav na vseh področjih, zato moramo vsak dan spodbujati razvoj znanj, ki nam bodo omogočila takšen pozitiven razvoj – za nas in za naše potomce.

    

Avtorici: Mateja Malnar Štembar in Vesna Žarkovič

Foto: STA