Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

SINFO, MAJ/JUNIJ 2016: PETINDVAJSET LET

Slovenija - zrela, samozavestna, živahna, sodobna, pogumna, razvijajoča se in optimistična

Če so se nam pred petindvajsetimi leti nekatere stvari zdele nedosegljive, se zdijo zdaj povsem samoumevne. V svetovnem merilu se ponašamo s kakovostnim in dostopnim javnim zdravstvom, porodniškim varstvom, zgodnjim izobraževanjem otrok, sistemom vrtcev, zdravim okoljem…So tudi slabi plati, seveda. Gospodarska in finančna kriza, slabo gospodarjenje z bankami in podjetji, in nenazadnje tudi z državo. Pa vendar ponosno praznujemo jubilej.

 

Postavljanje temeljev

Ob razglasitvi samostojnosti je bilo treba najprej poskrbeti za ustvarjanje zdravih temeljev in mednarodno priznanje novo nastale države, ki je od leta 2004 tudi polnopravna članica EU in NATO.
   

Finančno smo se osamosvojili z eno najhitrejših in najuspešnejših zamenjav valute v 3 dneh, v oktobru 1991 z menjalnim razmerjem 1:1 in uvedli slovensko valuto -tolar. Slovenija je v 25 letih vzpostavila samostojen sistem javnih financ, leta 2007 evro in se v razvoju prilagodila zahtevam skupne evropske valute.

  

Učinkovit sistem kohezijske politike

Učinkovit sistem izvajanja kohezijske politike omogoča črpanje evropskih razvojnih sredstev. Napredek, ki je bil dosežen s pomočjo tega denarja, je mogoče zaznati v vsaki občini v Sloveniji. V obdobju 2007-2013 je bilo na področju ekonomske in izobraževalne infrastrukture izvedenih 71 projektov, ki so pripomogli k večjemu zaposlovanju ljudi v poslovnih conah širom po Sloveniji.
 

Med okoljskimi projekti so večji delež predstavljale izgradnje in obnove vodovodnih in komunalnih omrežij, sofinanciranih je bilo več kot 400 projektov, več kot 122.000 prebivalcev je bilo priključenih na kanalizacijske sisteme v aglomeracijah manjših od 2000 PE in več kot 170.000 ljudi je s temi sredstvi pridobilo kvalitetnejše in varnejše vodovodne sisteme. 
  

Na področju socialne infrastrukture  je izgrajenih ali obnovljenih 78 vrtcev in domov za ostarele. Za potrebe razvojnih urbanih območji je bilo sofinancirano kar 171 projektov.

 

Slovenija se lahko pohvali, da je med prvimi v EU uvedla popolno brezpapirno poslovanje na področju carin pri vlaganju carinskih deklaracij. Že leta 1996 je pričela z popolnim elektronskim brezpapirnim carinjenjem, ki je bilo v začetku namenjeno le večjim podjetjem, ki so tak način carinjenja lahko podprla, leta 2008 oz. 2009 pa je bilo popolno brezpapirno elektronsko carinjenje omogočeno prav vsem subjektom.

  

 

Sodoben sodni sistem

Skokovit razvoj na področju informacijskih tehnologij v zadnjih treh desetletjih je s seboj prinesel tudi dodatne izzive za slovenski sodni sistem. Postal je sodoben, kakovosten, enostavnejši in preglednejši. Napredek v zadnjih letih kaže, da je sodstvo na pravi poti, saj se danes že 97 odstotkov vseh zadev na slovenskih sodiščih spremlja oziroma obvladuje s pomočjo informacijskih sistemov, medtem ko vse bolj stalnica sodišč postaja tudi elektronsko poslovanje. 52 odstotkov vseh zadev je vloženih po elektronski poti, 53 odstotkov na prvostopenjskih sodiščih pa se v celoti vodi v elektronski obliki. Kar 96 odstotkov vseh predlogov za vpis v zemljiško knjigo je vloženih po elektronski poti, zemljiškoknjižni postopek in izvršba na podlagi verodostojne listine pa se vodita zgolj še v elektronski obliki, torej v celoti brez papirja.

  

Informatizacija slovenskega sodstva že več kot dve desetletji poteka pod okriljem Vrhovnega sodišča RS in njegovega Centra za informatiko, kar je posebnost slovenskega sistema v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Tudi na ta račun se pri informatizaciji ni zgolj sledilo hitremu razvoju na področju informacijskih tehnologij, temveč se je v mnogih primerih uvajalo rešitve in tehnologije, ki so se šele kasneje razvile v splošne trende razvoja informacijskih sistemov. Tako je sodstvo  med državnimi organi danes vodilno pri uporabi odprtokodnih rešitev, elektronskega vročanja, centralnega tiskanja in uporabe podatkovnih skladišč, kar omogoča trenutne optimizacije sistemskega delovanja in visoke finančne prihranke, ki se merijo v milijonih evrov. Že prihranki enega samega leta na ta račun so primerljivi s stroški informatizacije celotnega sodnega sistema. V začetku letošnjega leta se je v okviru operacije Učinkovito pravosodje začel izvajati tudi projekt Slovensko sodstvo 2020, ki predstavlja neke vrste nadgradnjo vseh omenjenih procesov, saj naj bi glede na načrte po končanem projektu uporabniki sodnih storitev s sodišči v vseh sodnih postopkih poslovali zgolj še v elektronski obliki.

    

Gospodarstvo in rast BDP

Z vključitvijo Slovenije v EU se nam je odprl Enotni trg EU, ki zagotavlja prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala, torej carin in tarif prosto trgovino med državami članicami.

  

Osamosvojitev Slovenije je prinesla novo pozicioniranje Slovenije tako na globalnih kot evropskih trgih.  Slovenija je postala zanimiva lokacija za tuje neposredne investitorje, ki so pomembno prispevali k  učinkovitosti in rasti gospodarstva in sicer prek dodatnih virov v obliki kapitala, tehnologije, organizacijskih, marketinških in drugih znanj ter dostopa do novih trgov. 

  

Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je od leta 1991 do leta 2015 realno povečal za 75,2 %, BDP na prebivalca pa za 70,0 % (leta 1991 je BDP na prebivalca znašal dobrih 5.000 ev, konec leta 2015 pa je presegel 18 tisoč evrov). 

  

Pomembna gospodarska panoga v vseh letih od osamosvojitve ostaja turizem. Število tujih turističnih prenočitev se je v zadnjih 25 letih potrojilo, medtem ko se je število prenočitev domačih gostov povečalo za 35 %. Leta 1991 je bilo v hotelih približno 28.274 ležišč v vseh kategorijah hotelov oziroma 38 % vseh turističnih nastanitvenih zmogljivosti v Sloveniji. Do leta 2015 je število razpoložljivih ležišč v hotelih preseglo 41.208 postelj (33 % delež), kar predstavlja 46 % rast.

  

Slovenija spodbuja tudi trajnostni razvoj turizma – leta 2015 je denimo 29 hotelov prejelo certifikat pohodniškega in kolesarskega hotela.

    

Slovenija ostaja socialna država

V Sloveniji vse od osamosvojitve ohranjamo vzpostavljen dobro urejen sistem dopustov in nadomestil ob rojstvu otroka.  Materi pripada materinski dopust s 100% materinskim nadomestilom v trajanju 105 dni. Starševski dopust s sicer 100% starševskim nadomestilom, v času varčevalnih ukrepov pa z 90% , si starša lahko razdelita. Vsakemu od njiju pripada 130 dni, skupaj torej 260 dni starševskega dopusta.

  
Poleg tega ima oče ob rojstvu otroka pravico tudi do 20 dni očetovskega dopusta z 90% očetovskim nadomestilom in 50 dni s plačilom prispevkov za socialno varnost. 
Za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ima eden od staršev pravico delati krajši delovni čas do tretjega leta starosti otroka oziroma do zaključka prvega razreda osnovne šole v primeru dveh ali več otrok. V tem primeru mu država plačuje prispevke za socialno varnost od minimalne plače do polne delovne obveznosti.

   

Vsem otrokom in mladini je zagotovljen brezplačen dostop do zdravstvenih storitev. Prav tako je preko brezplačnih prevozov zagotovljena dostopnost vsem otrokom v osnovne šole, ki živijo v oddaljenosti najmanj 4 kilometre od matične osnovne šole.

V letu 2001 je bil na področju socialnega varstva vpeljan minimalni dohodek. To je dohodek, ki ga posameznik dobi, če nima drugih virov preživljanja.  Od  1. januarja 2016 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša  288,81 evrov. Varstveni dodatek za samsko starejšo osebo, ki nima drugih dohodkov pa znaša največ 470,76 evra.

   

Visokokakovostna kultura

Kultura tudi danes ostaja nosilka slovenske nacionalne identitete in tista identifikacijska in konstitutivna točka, v kateri se stikajo ustvarjanje, samozavedanje, samoizražanje, kritično mišljenje in samorefleksija, predvsem pa je to prostor vizij za prihodnost, ki na kulturo zrejo kot na nosilko ustvarjalnosti posameznika, razvoja družbe in socialne kohezivnosti.

  

Število obiskovalcev muzejske in razstaviščne dejavnosti od osamosvojitve dalje vse skozi narašča, in sicer je le-to od leta 1997 do leta 2014 po podatkih SURS-a naraslo kar za 82 odstotkov (iz 1.700.698 na 3.094.947, kar je več kot je prebivalcev Slovenije). Med obiskovalci je približno petina otrok in mladine.

  

V Sloveniji smo v evropskem vrhu po številu izdanih knjig na prebivalca. Leta 2014 je po podatkih SURS-a izšlo 5.554 naslovov knjig in brošur ali za 9 % več kot v prejšnjem letu, od tega 1.599 leposlovnih del (804 naslovi izvirnega slovenskega leposlovja in 795 naslovov prevodov).

  

Od osamosvojitve je država uspela za živo mojstrovino državnega pomena registrirati šest enot žive kulturne dediščine: škofjeloški pasijon, cerkljansko laufarijo, obhode kurentov, drežniški in ravenski pust ter izdelovanje ljubenskih potic in kranjskih klobas in klekljanje čipk. Na razglasitev pa čaka še tradicionalno pridelovanje morske soli.

 

Izjemni znanstveni dosežki

Slovenska znanost je v zadnjem četrtletju prešla skozi izjemno pomembno obdobje, kjer pa smo bili priča tudi nekaterim izjemnim dosežkom in rezultatom. Slovenska znanost je odlična, mednarodno uveljavljena in na mnogih področjih svetovno prepoznana in vplivna.

  

Kot odmevne beležimo mnoge dosežke, ki slovensko znanost postavljajo v svetovni vrh na različnih področjih, vse od fizike elementarnih delcev v velikih mednarodnih kolaboracijah do  poskusov, ki razkrivajo fundamentalne naravne zakonitosti in kvantni svet. Eden takšnih je slovenskih raziskovalcev v vrhunskih eksperimentih v CERNu in posledično sodelovanje pri odkritju Higgsovega bosona v trkih elementarnih delcev ter zloma simetrije med materijo in antimaterijo na Belle detektorju na japonskem KEKu. Posledica katerih sta tudi Nobelovi nagradi za njihovo teoretično napoved.

  

Slovenski raziskovalni prostor je pomembno prispeval k razvoju procesov in tehnologij, ki temeljijo na uporabi obnovljivih virov energije in odpadnih snovi in je tako njihov ogljični odtis zanemarljiv. Bistveni poudarki so na uporabi izpustov ogljikovega dioksida in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ob hkratnem uravnovešanju električnega omrežja s porabo električne energije pri vrhovih njene presežne tvorbe in proizvodnja uporabnih kemikalij za nadaljnjo pretvorbo. Z razvojem novih materialov in procesov so raziskovalci omogočili optimizacijo uporabe konvencionalnih in obnovljivih plinskih energijskih nosilcev v sodelovanju s tujimi in domačimi javnimi ter industrijskimi partnerji.

  

Na področju družboslovja in humanistike pomemben prispevek slovenske znanosti v svetovnem merilu predstavljata odkritje prvega neandertalskega glasbila in dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih kjer živijo predstavniki romskih skupnosti.

    

Največ olimpijskih medalj na prebivalca

Slovenci že od  nekdaj veljamo za športen narod.  Leta 1991 je bil ustanovljen Olimpijski komite Slovenije, ki ga je leto kasneje priznal Mednarodni olimpijski komite. Slovenski športniki so pod slovensko zastavo prvič nastopili na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu leta 1992.

  

Danes tekmovalke in tekmovalci sodelujejo na največjih svetovnih in evropskih športnih tekmovanjih, na katerih so praviloma zelo uspešni. Doslej so slovenski športniki na olimpijskih igrah osvojili kar 34 medalj, od tega šest zlatih, deset srebrnih in osemnajst bronastih, na svetovnih ter evropskih prvenstvih pa že več kot 680 medalj.

  

Najboljše rezultate slovenski športniki dosegajo v veslanju, atletiki, judu, jadranju, športni gimnastiki, padalstvu, plesu, strelstvu, deskanju na snegu in teku na smučeh. Tudi v ekipnih športih – rokometu odbojki, nogometu in v zadnjem času v košarki, dosegajo uspehe. Vidne uspehe pa slovenski športniki dosegajo tudi v drugih panogah.

  

Tako so projekti sofinanciranja športne infrastrukture v zadnjih 25 letih vključevali razvojno naravnane investicije v gradnjo, posodobitev in opremljanje športnih objektov, ki v športu predstavljajo osnovne pogoje za vodenje in spremljanje procesa treninga nadarjenih otrok in mladine ter vrhunskih športnikov, hkrati pa zagotavljajo tudi ustrezne pogoje za splošno vadbo - športno rekreacijo.

 

S tem ciljem je država sodelovala pri več kot 860 investicijah. Zgrajeno je bilo več kot 130 novih šolskih telovadnic, od tega 30 velikosti rokometne dvorane. Novih ali posodobljenih je bilo čez 90 nogometnih površin, športna igrišča, trim steze, objekti za atletiko, bazeni, smučarske skakalnice. Uredili pa so se tudi veliki športni centri kot so nogometni stadioni v Celju, Mariboru, Ljubljani, Domžalah, športne dvorane Bonifika v Kopru, Podmežakla na Jesenicah, Golovec v Celju, Gimnastični center v Ljubljani, biatlonski center na Pokljuki, tekaški center na Rogli, veslaški center na Bledu ter ena največjih investicij v športno infrastrukturo Nordijski center Planica.

     

Poslovanje z državo: od »urejanja na peš« k sodobnim »e-storitvam« iz domačega naslonjača

   

Od nastanka upravnih enot v letu 1994 do danes je bila izvedena popolna informatizacija upravnih enot s strojno ter programsko opremo, oziroma dostopi do informatiziranih zbirk podatkov ter spleta.

  

Obisk upravnih enot tako pogosto niti ni več potreben. Danes lahko državljani preko portala e-uprava mnoge storitve opravijo kar od doma. Dokumente lahko urejajo iz domačega naslonjača, plačujejo in oddajajo vloge preko spleta ter spremljajo statuse svojih oddanih vlog.

  

Država je šla naproti svojim državljanom tudi na področju podjetništva in vzpostavila fizične točke Vem in državni portal za podjetnike e-Vem. Bistveno so se poenostavili postopki za podjetnike, ki želijo začeti ali končati s poslovanjem. Danes se izvaja 37 elektronskih postopkov in celovite informacije za podjetja. Postopek ustanovitve podjetja je leta 1991 trajal 3-6 mesecev. Danes traja postopek ustanovitve 1 dan za s.p. in nekaj dni za enostavni d.o.o.

Promet in varnost

   

V času samostojne države beležimo velik porast števila registriranih vozil. Leta 1992 je bilo registriranih 784.550 vozil (od tega 601.063 osebnih vozil), leta 2015 pa kar 1.437.444 vozil (od tega 1.087.685 osebnih vozil).

  

Leta 1991 smo imeli 113 km avtocest in hitrih cest ter 59,1 km dvopasovnih avtocest, danes pa DARS d.d. upravlja kar 610 km avtocest in hitrih cest, 163 km priključkov in razcepov, 27 km počivališč in 7 km drugih cest. Zmanjšalo se je število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah in sicer iz 462 na 120, število hudih telesnih poškodb v prometnih nesrečah pa iz 2660 na 932.

  
V letih 1991–2015 smo uspeli vsako leto ohraniti približno enako število prepeljanih potnikov v železniškem prometu, v letu 2015 je bilo to 14.558.000 potnikov.

V petindvajsetih letih se je skupni pretovor Luke Koper d.d. povečal za kar 16,4 mio ton in sicer iz 4,3 mio na 20,7 mio ton. Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana se je povečalo število potnikov s 34.583 na 1.464.579, količina pretovora s 4.662 ton na 18.852 ton in število premikov letal s 8.794 na 32.893.

  

Delež obnovljivih virov energije (OVE) v bruto proizvodnji električne energije se je povečal za skoraj 10%.

Varujemo okolje

  

V zadnjih 25-ih letih je bil v Sloveniji storjen velik napredek pri ravnanju z odpadki. Slovenija je v tem obdobju zmanjšala število delujočih odlagališč odpadkov, odpadki pa so usmerjeni v postopke predelave in recikliranja, ki so v skladu s hierarhijo odpadkov prednostni pred odstranjevanjem na odlagališčih. Osnova za recikliranje so ločeno zbrani odpadki. V letu 2014 se je ločeno zbralo več kot pol milijona ton komunalnih odpadkov in je bil v zadnjih dvanajstih letih delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov od 8,6 % v letu 2002 do 64,7 % v letu 2014.

  

Na odlagališča odpadkov je bilo odloženih malo manj kot 283.000 ton vseh vrst odpadkov, kar znese skoraj 10 % manj kot v letu 2013 in v primerjavi z letom 2002 skoraj tri in pol krat manj. Odloženih je bilo 23 % nastalih komunalnih odpadkov ali za 7 % manj kot v letu 2013.

  

V zadnjih 25-ih letih je bil storjen tudi bistven napredek v kakovosti zraka v Sloveniji. Nekdaj ekstremne ravni žveplovega dioksida so se zaradi uspešno izvedenih ukrepov povezanih z zmanjševanjem izpustov in uvedbo goriv z nizko vsebnostjo žvepla v termoelektrarnah, industriji in na področju ogrevanja gospodinjstev tako zmanjšale, da so večkrat že blizu občutljivosti merilnikov, ki se uporabljajo v ta namen.

  

Slovenija je uspešno razčlenila tudi gospodarsko rast od rasti emisij toplogrednih plinov (TGP). V obdobju od leta 1991 do 2014 se je bruto domači proizvod povečal za okrog 70 %, emisije TGP pa so se zmanjšale za 4 %. Še bolj izrazite so bile spremembe emisij iz rabe goriv v industrijskih dejavnostih, saj so se v enakem obdobju zmanjšale za skoraj 50%. V obdobju od 2008 do 2012 je Slovenija svoje obveznosti zmanjševanja emisij TGP, iz prvega obdobja kjotskega protokola, v celoti izpolnila.

Od vrtca do fakultete

 

Dejavnost predšolske vzgoje, ki jo izvajajo javni vrtci, beleži izreden razvoj in napredek.   V letu 1991 je bila v predšolsko vzgojo vključena manj kot polovica otrok, v šolskem letu 2014/15 je bil dosežen 76,8 % delež vključenosti otrok v vrtce, kar Slovenijo uvršča v sam svetovni vrh.

  

Slovenija je ena izmed držav v svetu, ki namenja posebno skrb šolski prehrani otrok. V šolskem letu 1992/93 je subvencijo za šolsko prehrano prejemalo 11% učencev in 18% dijakov. Država je postopoma zagotavljala vedno več sredstev v ta namen in tako se je zviševal tudi odstotek upravičenih do subvencije. Trenutno je na šolsko malico prijavljenih 98% učencev, več kot polovica vseh učencev prejema malico brezplačno. Na šolsko kosilo je prijavljenih 73 % učencev in desetina vseh učencev prejema brezplačno kosilo. Na šolsko malico je prijavljenih tudi 66% dijakov in subvencijo malice prejema 43% dijakov.

  

Obseg izobraževanja se je od samega začetka izrazito povečal, naraslo pa je tudi število diplomantov (okrog 16 % vseh diplomantov  v terciarnem izobraževanju v letih 2005 in 2006). Število študentov se je iz prvotnih 342 v študijskem letu 1996/1997 povečalo na največ vpisanih v študijskem letu 2007/2008, in sicer 16.928, v študijskem letu 2015/2016 pa je vpisanih 10.757.

  

Slovenija je po vključenosti mladih v terciarno izobraževanja nad povprečjem Evropske unije. Več kot 90 % dijakov, ki so končali srednjo šolo in so izpolnjevali pogoje za vpis v študijske programe, se v terciarno izobraževanje vpisuje že od študijskega leta 2001/02, trend pa je v prejšnjem desetletju stalno naraščal. Tako se je v terciarno izobraževanje v letu 2008 vpisalo 96 % dijakov, ki so končali srednjo šolo. Od tega se jih je skoraj 10 % vpisalo v višješolsko strokovno izobraževanje, 86 % pa v visokošolsko izobraževanje.

  

Po podatkih SURS je v letu 2015 v Sloveniji imelo visokošolsko izobrazbo 21,3% državljanov.