Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

SINFO, MAJ/JUNIJ 2016: MEDKULTURNOST - NOVA OBLIKA SOBIVANJA

Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem

Izobraževanje in šola imata ključno vlogo pri vključevanju učencev priseljencev v novo okolje. Ravno v izobraževalnem procesu učenci priseljenci pridobijo znanja, veščine in stkejo medsebojne vezi, ki jih potrebujejo za vključitev v novo družbeno okolje. Države s svojimi politikami vključevanja otrok priseljencev v izobraževalni sistem bistveno vplivajo na njihov uspeh v šoli in na  nadaljnjo integracijo v družbo.

  

O izobraževalnem sistemu v Sloveniji še ne moremo govoriti kot o multikulturnem izobraževanju, res pa je, da so v zadnjih letih v naši državi postavljeni nekateri temelji za razvoj tovrstnega izobraževanja zlasti od leta 2007, ko je bila sprejeta Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja. Pred tem je bila sprejeta že Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji (2004), kasneje še Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah (2009), dopolnjene kot Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2012) ter Kodeks medkulturnega dialoga za izobraževalce odraslih (2010).

   
Ne glede na omenjeno se je že v preteklosti slovenski izobraževalni sistem izkazal za solidarnega, vključujočega in uspešnega pri sprejemanju tistih, ki so se k nam zatekli zaradi vojn na Balkanu.  V septembru in oktobru 1992 je bilo v Sloveniji  17.000 otrok- začasnih beguncev iz BIH, za katere je bil organiziran pouk v osnovnih šolah z bosansko-hercegovskim učnim programom. V naslednjih letih se je število otrok beguncev zmanjšalo, tako, da so se v šolskem letu 1995/96 omenjeni otroci postopoma začeli vključevati v slovenske osnovne šole. Že tedaj so bili slovenski učitelji deležni osnovnih smernic, ki so pomenile korak k boljšemu in lažjemu vključevanju začasnih beguncev v slovensko šolsko okolje.

  

 

Predšolska vzgoja

Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole v zapisu tudi vrtce zavezujejo k udejanjanju načela» vključujočega pristopa pri uresničevanju pravic otrok priseljencev do izobraževanja za njihovo učinkovito vključitev in oblikovanje medkulturne družbe«. V okviru napotkov in idej za vrtce je predvidena skrb za učenje slovenščine, vendar pa brez podrobnejše razdelave kot je sicer zapisana za osnovne/srednje šole in dijaške domove. Posledično je dodatna strokovna pomoč za poučevanje slovenščine predvidena le za šolajoče se otroke.

  
Osnovna šola

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, šolam, ki imajo vključene učence priseljence v prvem in drugem letu šolanja nudi ure dodatne strokovne pomoči pri učenju slovenščine. Veljavna zakonodaja (81. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja) daje normativno podlago za zagotavljanje sredstev iz državnega proračuna tako za učenje slovenščine kot tudi poučevanje maternega jezika za priseljene učence in dijake, vključene v redno osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje.

  
Do okvirnega števila teh učencev, ki se prvo in drugo leto šolajo v Sloveniji, pridemo na MIZŠ  posredno, in sicer na podlagi prejetih vlog šol za financiranje ur dodatne strokovne pomoči za poučevanje slovenščine. Dodatna strokovna pomoč (v nadaljevanju DSP) pri učenju slovenščine se priseljenim učencem, ki se prvo leto šolajo v Republiki Sloveniji, zagotavlja že od konca devetdesetih let, s šolskim letom 2010/2011 pa se tovrstna pomoč priseljenim učencem zagotavlja tudi v drugem letu šolanja. Na podlagi prejetih vlog šol za odobritev ur DSP za priseljene učence je razvidno, da se na letni ravni v osnovne šole v prvem letu vključi v povprečju okrog tisoč otrok, v drugem letu pa ostaja od 500 do 800 priseljenih otrok s trendom povečevanja tega števila.

  
Ob zagotavljanju sredstev za učenje slovenščine MIZŠ za priseljene učence omogoča in podpira izvajanje pouka maternih jezikov in kultur. Že več let se v nekaterih osnovnih šolah za priseljene učence izvaja pouk albanščine, bosanščine, finščine, hrvaščine, makedonščine, nemščine, nizozemščine, srbščine, ruščine in ukrajinščine.

     
Leta 2008 je bila v Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli vključena določba, ki dopušča možnost prilagajanja ocenjevanja za učence priseljence. V skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli se lahko za učence, ki so tuji državljani oziroma osebe brez državljanstva in prebivajo v Republiki Sloveniji, v dogovoru s starši prilagodijo načini in roki za ocenjevanje znanja, število ocen ter drugo. Znanje učenca priseljenca se lahko ocenjuje glede na njegov napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. O prilagoditvah odloči učiteljski zbor. Prilagoditve za ocenjevanje znanja se upoštevajo največ dve šolski leti. Učenci priseljenci iz drugih držav so lahko ob koncu pouka v šolskem letu, v katerem so prvič vključeni v osnovno šolo v Republiki Sloveniji, neocenjeni iz posameznih predmetov in napredujejo v naslednji razred. O napredovanju odloči na predlog razrednika učiteljski zbor.

  
Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski in se prvič vključijo v osnovno šolo v Republiki Sloveniji v 6. in 9. razredu, opravljajo v tem šolskem letu nacionalno preverjanje znanja prostovoljno.

  

Srednja šola 

Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva  v 16. členu določa dolžnost organiziranja tečaja slovenščine za dijake, ki zaradi neznanja oziroma pomanjkljivega znanja slovenskega jezika potrebujejo in si želijo pomoč, pri čemer upošteva strokovne ocene učitelja o stopnji njihovega znanja in razumevanja slovenskega jezika.

 

Vključevanje otrok prosilcev za mednarodno zaščito in otrok z mednarodno zaščito v vzgojno-izobraževalni sistem 

Glede na posebno dimenzijo vključevanja otrok prosilcev za mednarodno zaščito in otrok z mednarodno zaščito, ki jim je primarno potrebno zagotoviti osnovne življenjske potrebe ter glede na dejstvo, da ti otroci izhajajo iz neslovansko govorečih področij, ki prestavljajo zahtevnejšo dimenzijo učenja slovenskega jezika, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport priporoča dvostopenjski model vključevanja. Pri tem so se naslonili na rezultate projektov »Vključevanje otrok migrantov v vzgojo in izobraževanje 2008-2011« ter »Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja 2013-2015«, sofinanciranih s strani Evropskega socialnega sklada. V modelu so predstavljene različne dejavnosti, ki jih lahko ponudimo otrokom priseljencem in njihovim staršem v času inkluzije v novo jezikovno in kulturno okolje, ki vključuje socialno, jezikovno in kulturno področje.

  

Pred vključitvijo v redni pouk se za omenjene otroke organizira uvajalnico, ki poteka strnjeno v trajanju 20 ur, po končani uvajalnici se otroci vključijo k rednemu pouku, pri čemer jim pripada dodatna strokovna pomoč pri učenju slovenščine, priporočena je strnjena oblika izvajanja (nadaljevalnica).  

    

Avtor: Dr Stanka Lunder Verlič

 

Enaki pogoji za vse

Strategija navaja, da imajo po določilih šolske zakonodaje otroci tujih državljanov, ki bivajo v Sloveniji, pravico do vključevanja v osnovno in srednjo šolo pod enakimi pogoji kot otroci slovenskih državljanov.

   

Državljani drugih držav članic EU, Slovenci brez slovenskega državljanstva in begunci se lahko izobražujejo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, drugi tuji državljani pa po načelu vzajemnosti (na podlagi mednarodnih pogodb minister za izobraževanje določi število vpisnih mest za te dijake). V Zakonu o vrtcih otroci tujih državljanov niso posebej omenjeni, je pa v zakonu zapisano, da poteka predšolska vzgoja po načelih enakih možnosti za otroke in starše, upoštevajoč različnosti med otroki in pravice do izbire in drugačnosti.

  
Projekt »Vključevanje otrok migrantov v vzgojo in izobraževanje 2008-2011« je bil nadgrajen s projektoma Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja, ki je v obdobju od 2013 – 2015 potekal na 65 slovenskih šolah ter s projektom Razvoj učnih gradiv na področju slovenščine kot drugega tujega jezika skozi izvedbo tečajev za različne ciljne skupine in seminarjev za njihove izvajalce. Oba projekta sta bila sofinancirana iz Evropskega socialnega sklada.

  
Osnovni cilj projekta je bil prispevati h krepitvi podpornih okoljih v VIZ za razvijanje vrednot medkulturnosti in zagotoviti ustrezno informiranost in usposobljenost strokovnih delavcev za uspešno vključevanje otrok priseljencev iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Cilj projekta je bil zagotoviti ustrezno izobraževanje strokovnih delavcev, ki so v stiku z otroki priseljenci, ter usposabljanje strokovnih delavcev – multiplikatorjev za delo s strokovnimi delavci vzgojno-izobraževalnih zavodov, v katere so vključeni otroci priseljenci.

  
Z namenom kontinuiranega pridobivanja in razvoja učnih gradiv in drugih orodij za poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika ter razvoja specializiranega poučevanja in učenja slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika, ki naj bi vsebovalo vse zahtevnostne stopnje in module po ciljnih skupinah je ministrstvo v novembru 2014 objavilo razpis, sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada z naslovom Razvoj učnih gradiv na področju slovenščine kot drugega tujega jezika skozi izvedbo tečajev za različne ciljne skupine in seminarjev za njihove izvajalce. Cilj omenjenega razpisa je bil prednostno zagotoviti manjkajoče učno gradivo in druga orodja za poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika ob upoštevanju izkušenj, ki kažejo na to, da lahko gradivo služi različnim ciljnim skupinam (priseljencem, Romom, Slovencem po svetu) in s tem prispeva k razvoju področja kot celote. Vsi projekti so že zaključeni, rezultati projektov pa so dostopni na spletni strani MŠŠ  ali pa na spletni strani upravičencev.

  
Omenjeni razpisi in NPO-ji pomenijo uresničitev nekaterih ukrepov iz Strategije, hkrati pa so razvili mehanizme, ki prispevajo k učinkovitejšemu vključevanju učencev priseljencev v šolski sistem s ciljem njihove boljše vključenosti v družbo in izboljšanja njihovega položaja na trgu dela. To so projekti, ki se dotikajo in analizirajo obstoječe stanje na omenjenem področju ter hkrati nakazujejo rešitve za dvig kakovostne ravni pri vključevanju otrok priseljencev v slovenski šolski prostor ter se zavzemajo za višjo dimenzijo multikulturnosti v slovenskem izobraževalnem prostoru.

  
Prav tako zavezo Slovenije k multikulturnemu izobraževanju opredeljuje Bela knjiga (2011, str. 13) kjer navaja, da nas človekove pravice »zavezujejo k spoštovanju dostojanstva vsakega posameznika ter k spoštovanju pluralnosti kultur in s tem k spodbujanju razumevanja, strpnosti in prijateljstva med vsemi narodi, rasami, verskimi in drugimi skupinami. Spoštovanje pravice do nediskriminiranosti nalaga dolžnost nediskriminiranja v ravnanjih, pri čemer velja izpostaviti zlasti nediskriminiranje oseb oziroma otrok iz kulturno in socialno manj spodbudnih okolij ter priseljencev, nediskriminiranje v razliki med spoloma in nediskriminiranje oseb s posebnimi potrebami«.