Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

SINFO, JULIJ/AVGUST 2016: BOGDAN GABROVEC, PREDSEDNIK OKS

»V Riu de Janeiru bo Slovenija osvojila šest kolajn«

Ko nacija slavi uspehe športnikov, se prek slavljenja njihovih uspehov oblikuje tudi nacionalna identiteta. Pri tem je predsednik OKS vedno prisoten, čeprav v drugi vrsti. Prva je rezervirana za športnike.

   

Še mesec dni (intervju je nastal 16.6. op.p.)  nas loči od začetka OI v Riu de Jeneiro. S čim ste trenutno najbolj zasedeni?

   

Z varnostnimi razmerami. Zaradi povečane nevarnosti terorizma so potrebni novi pristopi z več ljudmi, kar vse seveda za sabo potegne več stroškov. Borim se za pravično delitev stroškov med vse deležnike. Zelo nas zaposlujejo tudi varnostni ukrepi proti ziki, kar predstavlja dodatno breme tudi za športnike. Na to smo se pripravili. Slovenski olimpijski športniki in spremljevalna ekipa so dobro seznanjeni z nevarnostmi okužb na igrah v Riu. Z načrtnim osveščanjem smo pričeli že pred letom dni in organizirali tudi cepljenja. Olimpijske kandidate ves čas obveščamo o strokovnih novostih na tem področju, medicinska ekipa pa je na voljo ves čas. Pripravljeni so natančni preventivni ukrepi z navodili glede osebne higiene, osebnih stikov ter zaščitnega obnašanja pred komarji. Športnike smo tudi pozvali naj pred odhodom in po prihodu nazaj oddajo svoj krvni vzorec, da tudi sami preverijo svojo kri. Okužba je takoj vidna. 

   

Na poletnih olimpijskih igrah v Londonu pred štirimi leti ste bili vodja delegacije, letos v Riu de Janieru boste prvič v funkciji predsednika OKS. Koliko kolajn napovedujete?

    

Ostajam na številki šest. Ena bo v ekipnem športu, ostalih dobitnikov pa poimensko ne bom imenoval. Ob takšnem scenariju bi bila letošnja poletna olimpijska odprava najuspešnejša doslej. Edini slovenski olimpijec, ki ima v svoji vitrini kolajno, bo v Braziliji jadralec Vasilij Žbogar. Potenciale imamo v judu in kajaku, kjer imamo številne kandidate za odličja. Ne bi si upal nalagati bremena o številu odličij. Verjamem pa, da se iz Brazilije v Slovenijo ne bomo vrnili brez odličja.

  

Kolikšen bo strošek nastopa v Riu za OKS in za koliko se je povečal zaradi rokometašev? 

   

Strošek je 2,180.000 evrov. Zaradi rokometašev stroški niso bistveno večji, ker smo jih ves čas financirali, kot da bodo šli na olimpijski turnir. Tudi košarkarji so dobili 85.000 evrov nepovratnih sredstev. Se bo pa povečal strošek za nagrade, ker bodo eno kolajno osvojili rokometaši. Slovenska rokometna reprezentanca bo tretjič nastopila na olimpijskih igrah in ostaja edina kolektivna športna panoga v Sloveniji, ki je doživela poletno olimpijsko vzdušje. Doslej ni imela večjih uspehov. V rokometu velja pravilo, da je na olimpijskih igrah lažje doseči odmeven rezultat kot se uvrstiti med najboljših dvanajst reprezentanc, ki imajo pravico nastopa na turnirju vseh turnirjev. Rokometna kolajna bi bila zgodovinska, saj Slovenija ekipne kolajne z olimpijskih iger še nima.

   

 

Kakšna merila vladajo pri izbiri olimpijske delegacije? 

  

Na olimpijske igre gredo zgolj tisti, ki so dosegli normo in tisti, za katere je nesporno ugotovljeno, da bi lahko zelo uspešno zastopali Slovenijo leta 2020 v Tokiu. Edina izjema je lahko Rajmond Debevec, ki bi z deveto udeležbo postal eden izmed treh športnikov na devetih olimpijskih igrah. Za Debevca se bomo borili, ker je dal razvoju slovenskega športa ogromno.

  

Vodja olimpijske delegacije je nekdanji veslač Iztok Čop. Vi ste zagovornik ideje, da so vodje delegacij nekdanji športniki. Zakaj so športniki boljši vodje odprav?

    

Dobra izkušnja z vodjo nekdanjim športnikom se je začela v Pekingu 2008 s kajakašem na divjih vodah Andražem Vehovarjem. Enako je bilo s Petro Majdič na zimskih olimpijskih igrah 2014 v Sočiju. To je bila sprememba, ki smo jo izsilili v odboru za vrhunski šport, ker vodstvo pod prejšnjim predsednikom ni bilo za takšno rešitev. Vloga je kar zahtevna, leta 2012 sem jaz imel to vlogo, tako je boljše, ker poznajo dogajanja, ne rabiš jim ga razlagati, saj dobro poznajo ozadje in kaj se dogaja. Ohranja kolektivni duh, na športen način rešuje morebitne konflikte, ki se lahko sprožijo, saj so športniki pod velikim pritiskom pričakovanj. Danes ni namreč dovolj, da se iger le udeležijo, od njih se pričakujejo zmage. Raven kakovosti se je močno dvignil, udeležuje pa se ga 10.600 športnikov pri 34 – 35 oblikah športa, tako zimskih kot letnih. 

  

Koliko pa je dopinga v slovenskem športu v primerjavi s svetom?

    

Beležimo dva primera dopinga pri športnicah, ki sta kandidirali za letošnje OI, kar je v primerjavi z drugimi državami velik odstotek. Tekmovalki smo takoj izločili iz kandidature. Do takšnega početja ima OKS, jaz pa še posebej, ničelno toleranco. Še posebej so pod drobnogledom olimpijski kandidati. Podpiramo usmeritev MOK, da je podaljšala hranjenje vzorcev. V Sloveniji imamo registriranih 55.850 športnikov v tekmovalnih sistemih od dvanajstega leta naprej. V odstotkih so odkriti primeri zanemarljivi. Kdor si pomaga s poživili, ga je treba kaznovati.

   

Na čelu OKS ste 18 mesecev. Kakšni so vtisi in katera je vaša najpomembnejša naloga v tej vlogi za prihodnost?

  

Ko sem kandidiral, nisem pričakoval toliko dela. V tem času smo postavili strategijo komiteja, ki se ujema z nacionalnim programom športa. Čaka nas še ogromno dela. Želeli bo dobiti tudi več sredstev za vrhunski šport, saj so se ta po letu 2010 prepolovila. Država letno namenja 17 mio evrov, od tega gre za letni program športa 12 milijonov evrov. Seveda je sredstev premalo, opozarjam, da je več kot 60% športnih objektov starih in energetsko potratnih. Rezi, kot vemo, se po navadi žal delajo prav pri športu in kulturi. Zavzemamo se tudi za povečanje procenta prostovoljnega prispevka pri dohodnini s 0,5 na 1%. Prav tako bi v času svojega mandata želel športu na lokalni ravni zagotoviti stabilnejše pogoje. 

  

Koliko vam je pomagal nedavni obisk predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Thomasa Bacha v Ljubljani pri popularizaciji slovenskega športa v družbi in državi? 

  

Obisk Thomasa Bacha je največja nagrada za slovenski šport. Naši državi naj bi poudaril dimenzijo športa in športnikov, ki so najboljši ambasadorji države v svetu. O tem ni dvoma, s tem se vsi strinjamo. Glede na število medalj smo tretji najboljši športniki v svetu.  Smo športen narod. To prednost mora izkoristiti država pri promociji in odpiranju vrat tudi gospodarstvu. V skladu z agendo 2020 smo že prej sprejeli državni športni program kako naj bi šport približali okolju, začenši iz klubov in društev. MOK je multinacionalka, ki se trudi vplivati  tudi skozi načela, ne le skozi denar. Tudi o tem je bilo veliko govora. Premor od leta 2002, ko je Bled gostil zimski olimpijski festival evropske mladine, traja že predolgo. Tega dogodka nismo nadgradili s še večjim. Kandidirali bomo za poletne olimpijske dneve mladih ter skupaj s Hrvaško in Italijo tudi za evropske igre. Želimo si, da bi nas država pri tem podprla. Evropske igre so evropska različica olimpijskih iger, ki so premiero doživele lani v Bakuju v Azerbajdžanu. Bach je gostitelje pohvalil, da je Slovenija zelo dobra in gostoljubna organizatorica mednarodnih športnih tekmovanj, zato je povabil OKS, naj razmisli o gostiteljstvu kakšnega velikega tekmovanja. 

  

Kako je z zaposlitvami slovenskih športnikov v državni upravi – vojski, policiji in finančni upravi? 

   

Trenutna omejitev je sto dvajset zaposlitev, sedemdeset v vojski, trideset v policiji in dvajset na finančnem ministrstvu. Sporazum, za katerega želimo, da preide v zakon o javnem financiranju, predvideva dvesto zaposlenih športnikov in trenerjev do leta 2023. Če se to zgodi, smo rešili celotni vrh slovenskega športa. Prednjačimo predvsem na področjih, kjer postavljamo športnika v prvi plan: izobraževanje, dvojna kariera, da je športnik lahko tudi študent in istočasno redno zaposlen, česar ni nikjer v svetu. Trenutno je štirideset, petdeset športnikov, ki izpolnjujejo kriterije za zaposlitev glede na rezultate, a enostavno ne pridejo v sistem, ker zanje ni prostora. Zaposlenih je 115 športnikov in trenerjev, država financira projekt razvoja kadrov za post karierno za vrhunske športnike in možnost prekvalifikacije. Želeli bi tudi, da se šport po 12-ih letih uvedbe bolonjskega študija vrne med študente kot obvezni predmet. Posledica ukinitve telesne vzgoje na fakultetah so zasedeni študentje in njihov negativen odnos do športa. Z novim zakonom si želimo telovadbo vrniti nazaj na fakultete. Ta miselnost se odraža tudi v slabših rezultatih pri športnih dosežkih ter slabših delovnih navadah.

  

In kako vi osebno vzdržujete fizično kondicijo in nasploh zdravje?

  

Mene spremlja šport že 50 let. S tem živim. Čeprav zase nimam veliko časa. Včasih še nadomestim sina, ki je trener juda v koroški regiji. To mi leži, ker sem nekoč bil selektor in trener. Kondicijo vzdržujem z delom doma, drva si sami pripravimo s sečnjo v gozdu. Trudim se, da bi voluntersko delo v OKS potekalo po zastavljenih ciljih, kar pa gre tudi na račun zasebnega življenja in mojega podjetja. V letu in pol sem prevozil 127.000 km po Sloveniji, ker dajemo večjo težo lokalnemu okolju. 

   

Avtor: Vesna Žarkovič

Foto: Arhiv OKS

Predsednik OKS, Bogdan Gabrovec, je postal drugi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez v njegovi zgodovini. Pred tem je 20 let uspešno vodil Judo zvezo Slovenije, ki je postala ena najbolj uspešnih nacionalnih panožnih športnih zvez. Bil je vodja olimpijske reprezentance Slovenije v Londonu, kjer je Urška Žolnir osvojila prvo žensko olimpijsko zlato kolajno. Gabrovec je bil osem let podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in predsednik odbora za vrhunski šport, dvanajst let pa član izvršnega odbora slovenske krovne športne organizacije. Pred tem je bil tudi predsednik športne zveze mestne občine Slovenj Gradec. Bil je tudi član strokovnega sveta za šport vlade republike Slovenije in član ter tudi predsednik Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij. Štiri leta je bil tudi predsednik Združenja zvez borilnih športov Slovenije, v zadnjem obdobju pa je bil tudi član ekspertne skupine, ki je pripravljala novo Strategijo OKS-ZŠZ. Gabrovec je sicer mojster juda, bil pa je tudi član jugoslovanske reprezentance. Postal je tudi selektor ženske jugoslovanske in kasneje slovenske judo reprezentance.

Pogled na zgodovino osvajanja slovenskih kolajn na poletnih olimpijskih igrah, ki bodo avgusta v Riu de Janeiru skrbele za športni vrhunec, kaže izjemno uspešnost. Slovenska zbirka se je začela z bronasto dobo pred 24 leti v Barceloni, štiri leta kasneje je v Atlanti sledila srebrna, vrhunec pa je bila zlata doba na prelomu tisočletja v Sydneyju, za katero so poskrbeli strelec Rajmond Debevec ter veslača Iztok Čop in Luka Špik. Od leta 2000 naprej se Slovenija z največje tekme na svetu nikoli ni vrnila z manj kot štirimi kolajnami.

Večino kolajn, ki pišejo zgodovino naroda ter osvajalce postavljajo na zemljevid nesmrtnikov, je Slovenija osvojila v najbolj cenjenih individualnih športih. Judo na olimpijskih igrah velja za kralja med borilnimi športi, atletika je kraljica športov, plavanje med najbolj cenjenimi... Iztok Čop in Luka Špik sta zadnji olimpijski kolajni osvojila pred štirimi leti v Londonu. Torej na Otoku, kjer je veslanje zaradi izjemne tradicije med najpopularnejšimi športnimi panogami.