Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

SINFO, JULIJ/AVGUST 2016: ANŽE KOPITAR

»Slovenija je in vedno bo moj dom«

Hokejista Anžeta Kopitarja ni treba posebej predstavljati. Je prvi Slovenec, ki je zaigral v severnoameriški hokejski ligi. Kot član ekipe Los Angeles Kings je v Slovenijo že dvakrat pripeljal Stanleyjev pokal. Trenutno pa smo ga ujeli na počitnicah v Sloveniji, ki pa jih preživlja aktivno, saj vodi svoj hokejski tabor za mlade nadobudne hokejiste in se pripravlja na nove izzive v NHL, ki jih z novo sezono začenja kot kapetan LA Kings.

   

Vaš prvi trener je bil vaš oče. Menda vam je kar za hišo pripravil zdaj že znamenito ledeno površino. Kakšni so vaši spomini na začetke? 

  

Moji spomini so čudoviti. Mislim, da se vsak hokejist zagotovo spomni svojih začetkov. Sploh glede na to, da sta mi oče in star oče naredila takšno ledeno površino. Seveda je bilo zato tudi  logično, da je bil moj oče prvi trener. Začetki niso bili težki, sploh ob takih pogojih. Spomini pa so res lepi.

   

Ko danes gledate nazaj, ste si kdaj predstavljali, da boste imeli takšno kariero, so bile to vaše sanje, je bilo to predstavljivo?

  

Predstavljivo je bilo težko, a sanje so to zagotovo bile. Že od samih začetkov sem si želel igrati hokej. Morda si nisem niti predstavljal, da lahko igram na takem nivoju, kot ga igram danes. Ampak hokej je bil in še vedno je moja velika ljubezen in to se ne bo spremenilo. Igranje na takem nivoju pa le še dodatni bonus. 

  

V NHL ste prišli iz majhne Slovenije, hokejsko takrat precej neznane države. Kje je bil tisti najtežji korak?

  

Težko bi izpostavil le enega. Eden težjih je bil tisti, ko sem se pri 16-letih sam preselil na Švedsko. To je bil res težek korak, oditi od doma. Ampak mislim, da je bilo normalno igranje hokeja moj naravni korak in vedno sem vedel, da lahko pridem domov, če se kaj ne bi izšlo, kot bi se moralo. 

   

Je pa na vso to pot verjetno  vplivalo dejstvo, da ste imeli z očetom tudi trenerski odnos? Vam še vedno svetuje?

  

Seveda. Sploh na začetku je bilo to super. Veliko mi je pomagal in mi še vedno. Bolj pri fizični pripravi. Če pa je treba, pa tudi kakšno rečeva o drugih zadevah.

  

Dvakrat ste že v domovino prinesli Stanleyjev pokal. Letos je vaš klub izpadel iz končnice. Je bilo razočaranje veliko?

   

Razočaranje je vedno veliko. Predvsem ker smo že zmagali in osvojili pokal in vemo, kaj to pomeni. Vse, kar ne bo zmaga in pokal, bo prineslo razočaranje. 

   

Ste se pa zato prej vrnili v domovino, kjer ste precej dejavni s hokejsko akademijo in različnimi dobrodelnimi aktivnostmi. Letošnji tradicionalni dobrodelni golf turnir bo že šesti. Bo poletje vseeno dovolj dolgo za vse aktivnosti? 

   

Počasi začenjamo pripravljati golf turnir, ki bo letos konec avgusta. Zato je malce preuranjeno govoriti o tem. Povezal sem se tudi s Tomažem Razingarjem (dolgoletni kapetan slovenske hokejske reprezentance, op. p.) in skupaj sva ustvarila hokejsko akademijo. Udeležuje se je okoli 150 igralcev različnih starosti. Imeli bomo tudi trenerje s celega sveta – s Finske, Kanade, pa tudi nekaj dobrih domačih trenerjev. Mislim, da bo vse skupaj lepo potekalo in da bodo otroci preživeli res lepe športne počitnice. 

   

Konec avgusta se boste ponovno pridružili reprezentančnim kolegom in zaigrali na kvalifikacijah za olimpijske igre v Minsku. Se nam obeta pravljica, kakšno ste hokejisti priigrali v Sočiju 2014?

   

Cilj je definitivno spisati tako zgodbo, ki se konča tako, da je naša reprezentanca na olimpijskem turnirju. Zagotovo pa ne bo lahko. Turnir je zelo kratek in v teh primerih je vse mogoče. 

   

Hokej je bil nekdaj (moštveni) šport številka ena v Sloveniji, danes so razmere drugačne. Kako od zunaj spremljate stanje hokeja in hokejskih klubov v Sloveniji?

   

Stanje hokejskih klubov zagotovo ni rožnato, upam pa, da se bo to obrnilo. Da se bodo začele pisati nove pozitivne zgodbe slovenskega hokeja. Trenutno smo v zatonu in upam, da se bo to hitro obrnilo v dobrobit slovenskega hokeja. 

  

Radi rečemo, da je šport pomemben del slovenske nacionalne identitete. Pravzaprav je izjemno, da smo se kot dvomilijonski narod uvrstili na vsa večja mednarodna tekmovanja v ekipnih športih (hokej, nogomet, košarka, rokomet, odbojka…). Tudi v individualnih športih so ti rezultati izjemni. Kako to vidite vi, ki ste del teh uspešnih zgodb?

   

Mislim, da smo tu res kar nek fenomen na področju športa… Da imamo toliko olimpijskih, svetovnih in evropskih prvakov, da so se naši nogometaši uvrstili na svetovna in evropska prvenstva, pa tudi uspehi hokeja, je res nekaj neverjetnega glede na število prebivalcev. Seveda pa to govori tudi o izjemni podpori naših navijačev, ki sem jim lahko le zahvalimo za njihovo podporo. 

  

Kaj vas v Sloveniji navdušuje, kako vi čutite Slovenijo?

   

Slovenija je in vedno bo moj dom. Sem se pridem spočit. Tukaj se zame ustavi čas, je zelo sproščujoče in prijetno. 

   

Kakšni so vaši načrti v prihodnje, si sploh še lahko zastavite višje cilje?

   

Višji cilji so seveda mogoči. Cilj je osvojiti še en Stanleyjev pokal in potem še kakšnega. Cilje je sicer težko doseči, ampak z močnim karakterjem in karakterjem ekipe, je vse to povsem mogoče.

   

Avtor: Polona Prešeren

Foto: osebni arhiv