Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

SINFO, JANUAR/FEBRUAR 2016: PLEBISCIT ZA SAMOSTOJNO IN NEODVISNO SLOVENIJO

Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?

Decembra lani smo Slovenci praznovali 25. obletnico izvedbe plebiscita za samostojno in neodvisno RS. Na temelju trajne in neodtujljive pravice slovenskega naroda do samoodločbe smo namreč 23. decembra 1990 izvedli splošni ljudski referendum oziroma plebiscit o odločitvi, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Plebiscit je bil izveden na podlagi Zakona o plebiscitu o samostojni in neodvisni RS, ki ga je potrdila velika večina delegatov Skupščine RS dne 6. decembra 1990. V njem sta bila določena tudi plebiscitno vprašanje in datum izvedbe. Poleg zakona je skupščina istega dne sprejela Izjavo o dobrih namenih, političnim strankam in delegatskim skupinam pa je kljub velikim političnim razhajanjem uspelo podpisati še sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu.

   

Obdobje globoke politične, gospodarske in medkulturne krize

Večina volilnih upravičencev je bila že pred sprejemom zakona odločena, da se bo plebiscita udeležila in da bo glasovala za samostojno in neodvisno Slovenijo. Tako veliki plebiscitni odločenosti »ZA« samostojno in neodvisno Slovenijo je botrovalo predvsem vzdušje v takratni Jugoslaviji, ki je po smrti dolgoletnega predsednika Josipa Broza Tita zašla v globoko politično, gospodarsko, medkulturno in vsesplošno krizo. Po vsej državi so se začele vrstiti stavke delavcev v tovarnah, kjer je bilo tudi po več tisoč zaposlenih. Najbolj odmevna je bila v Litostroju v Ljubljani. Potekali so sodni procesi pred vojaškim sodišči. Ogrožena so bila tudi življenja slovenskih fantov, ki so služili vojaški rok na Kosovu, saj je tam ponovno izbruhnila kriza. Zelo opazno so se začeli krepiti nacionalizmi v Srbiji, na Hrvaškem in tudi v Sloveniji. Na področju izobraževanja se je morala Slovenija braniti pred uvedbo t. i. »skupnih jeder«, kar bi krepko poseglo v avtonomijo izobraževanja v slovenskih šolah. Vedno večji politični vpliv so si prilaščati tudi generali Jugoslovanke armade.

  
Plebiscita so se lahko udeležili vsi polnoletni državljani Jugoslavije, ki so imeli stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Slovenci v zamejstvu in po svetu te pravice niso imeli.

 
Vendar pa so pisma podpore Slovenk in Slovencev prihajala s celega sveta. Na pobudo izvršnega sveta in Iniciativnega odbora konference RS za Svetovni slovenski kongres je samo v nekaj dneh prišlo več tisoč pisem podpore; nekatera so že shranjena v Arhivu RS.

    

Plebiscitno glasovanje

Vprašanje na volilnem listu se je glasilo: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna?« Glasovanja na plebiscitu se je udeležilo 93 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Glasovalnih mest je bilo 4143, in sicer v 62 občinah po vsej Sloveniji. Glasovanje so izvedli tudi na domovih, v 102 bolnišnicah, v domovih za ostarele občane in v zaporih. Plebiscitni dan je minil v znamenju slavja, še posebej po 19. uri, ko so se zaprla volišča. Na plebiscitnem listu je odgovor DA obkrožilo 1.289.369 ali 88,5 odstotka volilnih upravičencev. Praznično vzdušje je bilo očitno že v zgodnjih urah plebiscitnega dne. Takoj po objavi neuradnih izidov je na podeželju in v mestih kljub zimskim razmeram zavladalo nepopisno veselje in vseljudsko praznovanje.

  

Slovenija - samostojna in neodvisna država

Republiška volilna komisija je pripravila uradno poročilo 26. decembra 1990. Uradni izid plebiscita je predsednik parlamenta dr. France Bučar oznanil s temi besedami: »Slovesno razglašam pred tem visokim zborom, slovensko in jugoslovasko ter vso svetovno javnostjo, da se je slovenski narod na temelju trajne in neodtujljive pravice do samoodločbe odločil, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država.«

  
Vlada Republike Slovenije je že januarja 1991 pripravila program za izvedbo plebiscitnih ciljev. Na podlagi plebiscitne odločitve je RS skoraj natanko šest mesecev po objavi rezultatov razglasila svojo neodvisnost. Na svetu je le malo narodov, ki bi si na tako miroljuben in demokratičen način izborili samostojnost in neodvisnost.

  

Razstava Milijon 289 tisoč 369 za samostojno Slovenijo

Arhiv Republike Slovenije je že leta 2010 v počastitev prelomnega obdobja slovenske zgodovine pripravil razstavo z naslovom »Milijon 289 tisoč 369 za samostojno Slovenijo« in je bila sestavni del državne proslave v Cankarjevem domu ob 20. obletnici plebiscita.
 

Z zavedanjem, da je šlo za enega najbolj pomembnih dogodkov v zgodovini Slovenije in Slovencev, smo v Arhivu RS leta 2013 v okviru prevzema gradiva o plebiscitu izvedli tudi prevzem elektronske podatkovne zbirke »Plebiscit 1990«, ki je bil obenem eden prvih prevzemov arhivskega gradiva v elektronski obliki. Dostop do gradiva v elektronski obliki je zaenkrat možen v čitalnici Arhiva Republike Slovenije. Uporabnik do arhivskega gradiva pod oznako SI AS 1210/IV, Elektronska podatkovna zbirka Plebiscit 1990, dostopa s pomočjo posebne aplikacije za ogled arhiviranih podatkovnih zbirk, v kateri lahko izbira med vnaprej pripravljenimi poizvedbami in si tako »v živo« ogleduje tako gradivo kot izpise iz podatkovne zbirke.

  

Ob 25. obletnici plebiscita se je razstava ponovno postavila v Državnem zboru RS, kot trinajsta postavitev po vrsti, saj se je z željo po dvigovanju narodne zavesti že prej selila po vseh koncih Slovenije, od Murske Sobote do Kopra in od Jesenic do Novega mesta. Dodana vrednost tokratne postavitve je interaktivna karta, kot eden prvih rezultatov nastajajočega slovenskega elektronskega arhiva, kjer smo prevzeli podatke iz zastarelih programskih orodij (npr. dBase) Državne volilne komisije in jih povezali s prostorskimi podatki, prevzetimi od Geodetske uprave RS.

  
Arhiv Republike Slovenije hrani v svojih prostorih neprecenljivo zakladnico arhivskega gradiva, ki ima vrednost kulturnega spomenika. V prihodnjih letih bomo začeli prevzemati tudi arhivsko gradivo, ki bo našim nadaljnjim rodovom pričalo o rojstvu slovenske države.

  
Vloga Arhiva Republike Slovenije kot varuha arhivskega gradiva, ki ima vrednost kulturnega spomenika, je, da lahko danes in v prihodnje vedno znova z zbranim arhivskem gradivom ozavešča, da so prelomni trenutki države Slovenije ter v življenju vsakega izmed Slovencev vedno priložnost za pot poguma, enotnosti in solidarnosti. Lastnosti, ki so nas kot narod povezale že pred 25 leti.

  

Avtorici: Vesna Gotovina in Alenka Starman Alič

Foto: Arhiv RS

»Moja dežela je moja država Slovenija «

 

Pomembno vlogo pri izvedbi plebiscita je imela tudi oglaševalska kampanja, ki je prepričala volivce. Izvedba je bila prepuščena republiškemu komiteju za informiranje. K delu so bili povabljeni oglaševalski strokovnjaki in uredniki nekaterih časopisov ter RTV Slovenija. V podporo plebiscitu so se pojavili oglasi v časopisih, plakati, televizijski in radijski spoti, obešanke, priponke in spominske stojke za vsako družino.

  
Obudili so slovensko simboliko s trobojnico in lipovim listom. K udeležbi na plebiscitu so vabili Prešernovi verzi »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan« ter znamenita slogana »Moja dežela je moja država Slovenija« in »Deželi s štirimi milijoni pridnih rok se ni treba bati samostojne prihodnosti«. Izjemno toplo je na volišča in h glasovanju za osamosvojitev povabil volivce v predbožičnem času takratni ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar.