Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

SINFO, JANUAR/FEBRUAR 2016: NORDIJSKI CENTER PLANICA

Kraj z največjim številom svetovnih rekordov na svetu

Konec preteklega leta je bilo v Planici še posebej slavnostno. Končan je bil projekt izgradnje sodobnega skakalno-tekaškega centra z zanimivo ponudbo. Nordijski center Planica je tako pripravljen na nove rekorde, ki se bodo zapisali v zgodovino smučarskih skokov. Ta se je v Sloveniji uradno začela s prvim rekordom in prvenstvom leta 1921 v Bohinju. Prvi rekorder je bil Jože Pogačar s skokom dolgim 9 metrov in zakoličil skakalni šport v Planici, ki se je uveljavila kot zibelka smučarskih poletov.

   

Nov Nordijski center Planica

Že Jos Gorca si je v tridesetih letih prejšnjega stoletja zamislil sodobno zimsko-letno športno letovišče, kamor bi prihajali od blizu in daleč in kjer bi stala največja skakalnica na svetu.

  
Decembra 2015 je bila ta zamisel v celoti uresničena z odprtjem Nordijskega centra Planica. Že januarja 2016 bo gostil prvo tekmo svetovnega pokala v teku na smučeh, marca pa že tradicionalno finalno tekmo svetovnega pokala v smučarskih skokih.

   

Nordijski center ima 100.000 kvadratnih metrov športnih površin, kjer imajo osrednjo vlogo sedem skakalnic in letalnica. Na novo je zgrajen tekaški center s stadionom, igriščem in tekaškimi programi. Urejen je tudi sistem umetnega zasneževanja, žičnice, atletsko-nogometni stadion, vetrovnik, zip line, kolesarske in sprehajalne poti, park kulturne dediščine in informacijski prostor z gostinsko ponudbo.

 

Športni center bo zato lahko živel pozimi in poleti. Vrhunski športnikom bo zagotavljal idealne pogoje za treninge, za mlade bo ponovno oživela planiška skakalna šola. Rekreativcem so zagotovljeni raznoliki izzivi za preizkušanje zmogljivosti in aktivno preživljanje prostega časa. Na svoj račun bodo prišli tudi adrenalinski navdušenci, ki jih čaka 566 metrov dolga jeklenica, ki se spusti za 202 metra nadmorske višine. Z 38,8 odstotnim naklonom spusta je tako v Planici najstrmejši Zip line na svetu, po katerem se lahko spustite s hitrostjo 90 km/h. Za zagotovitev varnosti pa veljajo pravila, da morate biti težki vsaj 40 in največ 120 kg ter biti najmanj 140 in največ 200 cm visoki.

  

Še vedno pa bodo v Planici na prvem mestu športna tekmovanja. Šport povezuje, dviguje nacionalno zavest, utrjuje prijateljstvo in prepoznavnost Slovenije v svetu.

  

Pomen Planice za Slovenijo

Otvoritveno tekmo so priredili 4. februarja 1934 na Bloudkovi velikanki. Med 23. in 26. marcem 1934 pa je potekalo že prvo mednarodno tekmovanje 14 skakalcev iz Norveške, Avstrije in Slovenije. Padel je tudi svetovni rekord. Norvežan Ruud je poletel 92 metrov daleč, slava Planice pa v svet.

   

V Planici je 15. marca 1936 kot prvi človek na svetu, Avstrijec Sepp Bradl preletel sto metrov in pristal pri 101,5 metra. Planica je bila največja skakalnica na svetu in začela je tekmo za svetovni prestiž z Norvežani. Norveška smučarska zveza je namreč skušala na vse načine preko FIS omejevati razvoj skokov. Tako vse do leta 1954 v Planici ni bilo tekme, ampak samo preizkušnje z drugimi imeni in brez ocenjevanja. A to ni preprečilo razvoja skakalnic in novih rekordov. Leta 1948 je Švicar Fritz Tschanen postavil rekordno znamko pri 120 metrih, ki je zdržala dolgih 21 let. Do danes je bilo v Planici postavljenih 42 svetovnih rekordov in v Planici je človek tudi prvič poletel magičnih 200 metrov.

   

Sanje pionirjev Planice so se uresničile po letu 1971, ko je FIS na kongresu v Opatiji sklenil, da bo leta 1972 svetovno prvenstvo v poletih v Planici, smučarski poleti pa so postali enakovredna disciplina v smučarski družini. Planica se je utrdila v koledarju svetovnega pokala v smučarskih skokih kot vrhunec sezone s finalom na veliki skakalnici.

    

Planica je odraz znanja in odličnosti slovenskih projektantov, inženirjev in drugih strokovnjakov, je simbol srčnosti, naravne lepote in dediščine svetovnega slovesa. Je nacionalni simbol Slovenije.

  

Avtor: Nataša Bušljeta

Foto: Nordijski center Planica arhiv

 

 

 

Konstruktor in graditelj prve velikanke,Ivan Rožman je dodal še eno novost - zaradi mehkega snega je kemično prepariral skakalnico in izumil snežni cement. Norveški skakalni as Sigmund Ruud je v svojih spominih opisal Rožmanovo pogruntavščino, s katero je pred okrog štiri tisoč gledalci v hudi odjugi rešil prvo mednarodno planiško tekmo leta 1934. »Bali smo se, da bo tekmovanje naslednji dan odpovedano. Toda v teku popoldneva je prišel inženir, ki je skakalnico zgradil. S seboj je imel nekaj večjih razpršilcev. Mi smo se takrat prvič seznanili z umetnimi zamrzovalnimi sredstvi za sneg. Gre za mešanico salmiaka in soli. V zadnjih treh mesecih je delal poskuse in ugotovil, da bi se s tem sneg v kratkem času utrdil in se takšen obdržal osem do deset ur. Izraz, da smo bili skeptični, je gotovo premil. Z zanimanjem smo ga spremljali, kako je začel v izteku. Toda v zadevo nismo verjeli. Nočem zanikati, da so se nam vsem povesili obrazi, ko smo čez nekaj minut preizkusili sneg. Še malo prej se nam je globoko udiral. Zdaj je bil utrjen trd in je nosil našo težo.«