Skoči na vsebino

SINFO, JANUAR/FEBRUAR 2016: I FEEL SLOVENIA

Kaj čutiš, ko vidiš ta znak?

Ali ob pogledu na znak I feel Slovenia čutite kaj prijetnega, lepega in navdihujočega? Vas znak pritegne, da bi obiskali Slovenijo in občudovali naše zeleno okolje, poklepetali s Slovenko ali Slovencem, kjerkoli jo/ga že srečate? Ob kozarcu odličnega slovenskega vina ali ob kakšnem inovativnem slovenskem  izdelku, ki jih je kar nekaj tudi na svetovnem spletu? Takšna je bila vsekakor želja snovalcev slogana in znaka pred več kot osmimi leti, ko je Slovenija 1eta 2008  začela s polletnim predsedovanjem Svetu EU. Tisto obdobje smo tisti, ki smo se takrat ukvarjali s promocijo Slovenije v tujini, želeli  izkoristiti za začetno komuniciranje nove slovenske državne znamke I feel Slovenia s tujino, še posebej v državah članicah EU.

    

Slovenija je novo – prvo celovito državno znamko dobila novembra 2007.  Pred tem smo bolj ali manj uspešno ustvarjali in uvajali različne turistične znamke, ki so predstavljene v prejšnjem prispevku.

   

V ministrstvu za gospodarstvo in mogoče še kje so v tistem letu dokončno spoznali, da je treba Slovenijo po skoraj  dvajsetih letih samostojnosti dokončno »postaviti na zemljevid Evrope in sveta« kot sodobno, demokratično državo in deželo s čudovitim okoljem sposobnih in prijetnih ljudi ter obetavnih možnosti za domačine in tuje obiskovalce in poslovneže. Na teh iztočnicah je nastala nova državna znamka I feel Slovenia, ki je po strokovni plati nastajala nekoliko nenavadno, drugače od siceršnjih strokovnih priporočil. Namreč, na  začetku je bil slogan in iz njega je agencija razvila znamko in znak. Kakorkoli že, novembra je novo znamko začel upravljati vladni urad za komuniciranje, institucija, ki se je v celi zgodovini samostojne Slovenije intenzivno ukvarjala s promoviranjem države v tujini.

  

Živeti znamko

V domovini je bilo treba ljudem najprej razložiti, kaj znamka je, čemu služi in kako lahko državljani pomagajo pri uveljavljanju glavnih vsebin znamke. To ni bilo lahko delo, še posebej ne, ker  je bil registrirani znak v angleškem jeziku. Tako bi namreč lahko izkoristili možno besedno igro, ki se skriva v angleški verziji imena Slovenia in da bi jo po svetu čim lažje razumeli. V nekaj letih so jo ljudje zadovoljivo prepoznali, še posebej všeč jim je bila «slovenska zelena« barva. Ampak »živeti« znamko je bila stvar daljšega obdobja, ustreznih spodbud in dosežkov… je že tako – tudi pri drugih zadevah - da si ljudje zapomnimo barve, znake in simbole, ne vemo pa točno, kaj se za njimi skriva oziroma kaj predstavljajo. To je bila težja naloga. Najlažje je natisniti ali uporabiti znak, a bistvo znamk je v simbolni obljubi doživetja  in ponovnem  prepoznavanju ugodnega doživetja ob videnju znaka. Z drugimi besedami, turist, ki je v Sloveniji preživel nekaj čudovitih dni naravnih lepot, aktivnih doživetij, kulinarike, prijetne in podjetne domačine ob uporabi znaka in slogana I feel Slovenia, bo kasneje ob srečanju z znakom in sloganom obudil prijetne spomine na ta doživetja. Ob še drugih spodbudah bo motiviran za nadaljnje spoznavanje slovenske kulture, turizma, športnih dogodkov in drugega.

  
V turizmu je šlo z uporabo znamke kot namazano. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bila znamka glede vsega kakor »ready made« za neposredno uporabo v turizmu. Tu se je izredno dobro in hitro »prijela«, turistični promotorji pa so jo tudi kreativno razvijali in danes imamo celo vrsto produktov, ki tako vsebinsko, sporočilno  in vizualno lepo razvijajo osnovno identiteto in sporočilo znamke.

  

    

V državni upravi ni šlo tako zlahka in hitro

Že sama uporaba znaka je terjala nekaj let, da so jo državni organi začeli stalno in primerno uporabljati v vsakodnevni komunikaciji s tujino. Polletno predsedovanje  EU je bilo tudi  nekakšen pilotni projekt, kako znamko predstavljati in komunicirati tako pri uradnih dogodkih, kot pri turistično kulinarično in kulturni vsebini spremljajočih dogodkov predsedovanja doma in v tujini. V uradu za komuniciranje smo poskušali v prvem  obdobju po nastanku znamke, treh do petih let, znamko smiselno uporabiti tudi v mednarodnem športnem življenju. Pri nastopih državnih reprezentanc, na svetovnih prvenstvih, olimpijskih igrah, velikih mednarodnih športnih dogodkih v Sloveniji itd. Šlo je za poenotenje uradnih dresov reprezentanc, podporo navijačem z navijaškimi rekviziti v barvah in znaku znamke, oglaševanje na mednarodnih športnih prireditvah, promocijska darila  in še bi se kaj našlo.

  
Naša izkušnja je, da je uveljavljanje znamke v športu smiselno tako za najsplošnejšo promocijo v tujini, kot tudi za identifikacijo znamke pri domači javnosti. Tako za novo obdobje v življenju znamke ostaja še nekaj izzivov  in možnosti - doslednejša in kreativna uporaba znamke v investicijsko gospodarskih ter kmetijskih zadevah pa tudi slovenski  kulturi in znanosti. Tudi sama znamka bi morda potrebovala kakšno vsebinsko  in oblikovno redesigniranje  ter  razvoj co brandinga. O tem, da bi kakšna vlada v kratkem želela znamko bistveno spremeniti ali jo celo zamenjati, pa seveda  ni govora.

 

Avtor: Matjaž Kek

 

 

    

Več informacij o nacionalni znamki I FEEL SLOVENIA tudi na spletni strani.