Skoči na vsebino

SINFO, JANUAR/FEBRUAR 2016: 25. OBLETNICA SLOVENIJE

Na odločnih svet stoji

Leto 1991 je bilo za Slovenijo in Slovence prelomno. Tedaj se je Slovenija kot samostojna in neodvisna država pojavila na svetovnem političnem zemljevidu. Osamosvojitev štejemo za najpomembnejšo odločitev državljanov, ki so na plebiscitu pred 25 leti doumeli trenutek zgodovine in ga izkoristili. Doseženi politični sporazum parlamentarnih strank je signaliziral politično enotnost in nacionalno zrelost.

   

A temelje državnosti so Slovenci postavili že pred več kot tisoč leti. Pri tem je imela nedvomno pomembno vlogo izjemna geografska lega: na križišču Alp, Sredozemlja skrivnostnega Krasa in širnih planjav Panonske nižine. Raznolika pokrajina je zaznamovala bogato naravno in kulturno izročilo, vplivala na kreativno ustvarjalnost prebivalcev in prebujala različne izjemne posameznike.

    

Zorenje narodne zavesti

Naši predniki Slovani so se v 6. stoletju izza Karpatov preselili na območje današnje Slovenije. Že v sedmem stoletju so ustanovili najstarejšo znano slovansko državo, kneževino Karantanijo, plemensko zavezo pod vodstvom kralja Sama. Obstajala je skorajda 300 let. Karantanija je slovela po svoji demokratični ureditvi in s tem navdihovala celo pisce ameriške ustave.

  

Bogata mešanica preteklega in novega se je dolgo preurejala v samosvojo narodno skupnost, ki je dozorela  predvsem z izdajo prvih knjig in oblikovanjem prvih zametkov narodnega programa v 16. stoletju. Vse do 20. stoletja so slovenski narodni skupnosti vladali tujci, večino časa Habsburžani oziroma kasneje Avstro-Ogrska monarhija, a vseeno je uspela izoblikovati svojo narodno identiteto. Po 1. svetovni vojni je Slovenija postala del Kraljevine Jugoslavije, po 2. svetovni vojni pa del Socialistične federativne republike Jugoslavije.

  

Po več kot sedemdesetih letih bivanja v Jugoslaviji se je med Slovenci izoblikovalo soglasje za samostojno pot. Samostojna in neodvisna je Slovenija od junija 1991, mednarodno priznana od januarja 1992, sledilo je uveljavljanje v mednarodni skupnosti. Takrat še mlada Slovenija je leta 1998 dobila veliko priznanje, ko je postala nestalna članica Varnostnega sveta OZN in predsedovala temu organu. Pomemben mejnik je leto 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo in postala članica zveze Nato. S 1. januarjem 2007 je kot prva nova članica EU uvedla skupno valuto evro in kot prva nova članica EU je v prvi polovici leta 2008 tudi predsedovala Svetu EU.

    

Ohranjanje sporočila osamosvojitve med mladimi

Z obujanjem spomina na čas pred 25 leti, ki je bil v smislu enotnosti brez primere v zgodovini slovenskega naroda, želimo predvsem mlajšim generacijam pokazati, da so vrednote »osamosvojiteljskega« časa še kako aktualne tudi danes in v prihodnje. Samostojna država ni samoumevna, zanjo moramo skrbeti vsi in v mladih gojiti odločnost in optimizem, s katerim bodo uresničevali še neizpolnjene cilje in si zastavljali nove enako ambiciozne cilje.

    

Prepoznavnost Slovenije v svetu

Mednarodno priznanje in včlanitev v vse ključne mednarodne organizacije je pomemben dosežek Slovenije. Ostaja pa dejstvo, da v mednarodni javnosti nismo povsem prepoznani. O Slovencih razen v državah nekdanje Jugoslavije na primer niso poznani stereotipi kot za Nemce, da so natančni ali za Špance, da so vročekrvni. Slovenijo še vedno velikokrat zamenjajo s Slovaško, ali obratno. Petindvajsetletnico bomo zato izkoristili tudi za dodatno promocijo in predstavitev Slovenije po svetu.

V sodelovanju Slovenije in Slovaške tako nastaja projekt SLOV – SLOV dimenzija. Res je, da je v Evropi zelo malo držav, ki imajo toliko skupnega kot Slovenija in Slovaška. Zato zamenjav tujcem niti ne smemo zelo zameriti. Razstava bo predstavila skupna stičišča, korenine, obenem pa tudi razlike med državama, ki so se oblikovale pod vplivom različnih zgodovinskih dogodkov ali geografskih danosti. Otvoritev razstave bo v Bratislavi junija 2016.

     

Zelo zanimiva bo razstava Gora Triglav (Slovenija in njena narodna gora) v Bernskem alpskem muzeju med 30. januarjem in 28. marcem 2016. Švicarjem se zdi zanimivo, da je Triglav slovenski nacionalni simbol in Slovenija edina država, ki ima točno določeno goro upodobljeno v grbu in zastavi. Na razstavi, ki jo je pripravil Bernski alpski muzej, bo predstavljen pomen Triglava za slovensko nacionalno zavest v preteklosti in sedanjosti ter politični pomen Triglava v zgodovini Slovenije ter njenega alpinizma od prvega vzpona 1778 do danes.

    

V ZDA bo v tem letu izšla brošura o Sloveniji za ameriške šolarje in kot priloga Washington Times. Američani bodo tako lahko spoznali domovino Anžeta Kopitarja (hokejist LA Kingsov), Gorana in Zorana Dragiča (košarkarja v NBA) ter Melanie Knauss Trump (morebitne prve dame ZDA).

    

Tudi med olimpijskimi igrami v Rio de Janeiru bodo imeli obiskovalci in športniki priložnost izvedeti o Sloveniji več in sicer na znani plaži Barra.

    

Avtor: Nataša Bušljeta

 

 

 

 

Z odločnostjo smo dosegli lastno demokratično državo in v 25 letih uresničili vse najpomembnejše zastavljene cilje na mednarodnem področju.

Slovenijo bomo ob njenem 25. rojstnem dnevu predstavljali kot zeleno državo z izjemnimi ljudmi. Vse dogodke in aktivnosti pa lahko redno spremljate na www.slovenia25.si

Pomembni datumi:

 

23. december 2015 25. obletnica razglasitve plebiscita

24. junij 2016 Dan državnosti

25. oktober 2016 Dan suverenosti – 25 let od odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije

23. december 2016 Dan samostojnosti in enotnosti – 25. obletnica sprejema Ustave RS