Skoči na vsebino

SINFO, MAREC/APRIL 2017: SLOVENIJA JE PRIDRUŽENA ČLANICA CERN

Na poti k visoko tehnološki družbi

Prve pobude za članstvo Republike Slovenije v Evropski organizaciji za jedrske raziskave CERN segajo davno v leto 1992, formalne dejavnosti glede članstva pa v leto 2009. 

 

Zaradi nestabilnih političnih razmer in poslabšanja ekonomskega stanja države takratni sklep za izvedbo vseh potrebnih postopkov za pridobitev statusa Slovenije kot kandidatke za članstvo v CERN, ni bil realiziran. Sta ga pa sredi decembra lani udejanjila sedanja vlada in ministrica, pristojna za znanost, dr. Maja Makovec Brenčič. Ministrica ga je 16. decembra lansko leto v Ženevi podpisala z direktorico CERN Fabiolo Gianotti pridružitveni sporazum k CERN, s čimer je Slovenija dobila status pridružene članice. S tem je država naredila prvi korak k članstvu. Predvidoma v petih letih bo Slovenija postala polnopravna članica. 

     

Sicer pa Slovenija na področju raziskav s CERN sodeluje že vrsto let, zato so vezi že dobro vzpostavljene. S podpisom sporazuma se bo sodelovanje še poglobilo, odprte so priložnosti za slovensko gospodarstvo, še zlasti za visoko tehnološka podjetja. Razširilo se bo tudi sodelovanje na področju izobraževanja. »Prav je, da naprej tkemo niti velike družine CERN,«  je v Ženevi dejala ministrica dr. Makovec Brenčič. 

     

Foto: Tamino Petelinšek/STA

Pridruženo članstvo v CERN omogoča poln dostop do vseh programov

 

Že v času pridruženega članstva bo raziskovalcem in podjetjem ter drugim ciljnim javnostim omogočen poln dostop do vseh programov, ki jih izvaja CERN. Pridruženo članstvo bo Sloveniji torej prineslo poln dostop znanstvenikov in inženirjev do raziskovalne infrastrukture in tehnoloških projektov, ki potekajo v CERN, poleg tega pa tudi uporabo in ustvarjanje izdelkov visoke tehnologije v družbi vrhunskih strokovnjakov iz vsega sveta.

Ob bok raziskovalnim aktivnostim CERN ponuja široke možnosti programov izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh. V obdobju pridruženega članstva CERN nudi različnim skupnostim svojih članic možnosti kot so štipendije mladim raziskovalcem, zaposlitev raziskovalcev v CERN, šole za učitelje, poletne šole za (dodiplomske) študente, šole oz. promocijske aktivnosti za dijake, razstave o delu CERN…

   

Pridruženo članstvo v CERN bo Republiki Sloveniji prineslo predvsem poln dostop znanstvenikov in inženirjev do raziskovalne infrastrukture in tehnoloških projektov, ki potekajo v CERN. Poleg tega pa tudi uporabo in ustvarjanje izdelkov visoke tehnologije v družbi vrhunskih strokovnjakov iz celega sveta, kar bo pripomoglo k prenosu le-tega v slovensko okolje. Poudariti je potrebno tudi spodbujanje nekonvencionalnega pristopa k reševanju problemov, kar prinaša vrhunsko izšolane strokovnjake, usposobljene za delo tudi izven ožjega znanstvenega področja, pa tudi prenos in uporabo detekcijskih metod visoko energijske fizike na drugih področjih (medicina, meritve v okolju ipd.).

   

Predvsem pa članstvo v CERN predstavlja jasno usmeritev Slovenije, da želi postati visokotehnološka družba, ki v skupini z najrazvitejšimi državami prispeva svoj delež k nadaljnjemu razvoju sveta in si obenem skladno s tem obeta tudi ustrezen delež pri gospodarskem izkoriščanju rezultatov. Hkrati je to velika priložnost za Slovenijo.

    

Cern. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Močna, sodobna, dobro izrabljena in mednarodno vpeta raziskovalna infrastruktura

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na temelju Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture (NRRI) in Raziskovalne in inovacijske strategije Republike Slovenije (RISS), oba strateška dokumenta sta bila sprejeta leta 2011 in veljata za obdobje do leta 2020, podpira razvoj in zmogljivost raziskovalne infrastrukture v Sloveniji in vključenost v mednarodne raziskovalne infrastrukture. Tako NRRI kot RISS se pri definiciji raziskovalne infrastrukture sklicujeta na Evropski načrt za raziskovalne infrastrukture iz leta 2008, tako imenovani »ESFRI Roadmap«, ki pravi, da so ''raziskovalne infrastrukture zmogljivosti, sredstva ali storitve, ki obsegajo večjo opremo ali nabor instrumentov ter dopolnjujejo vire znanja, kakršni so zbirke, arhivi in podatkovne zbirke. So gibalo inovacij in osnovni pogoj za raziskovalno delo''.

     
Uporaba raziskovalne infrastrukture omogoča odgovarjanje na pomembne družbene izzive, kot so zdravje ljudi, podnebne spremembe, staranje prebivalstva in dobava energije, z njimi je mogoče uspešno spremljati in se odzivati na spremenjene družbene odnose, vzorce in vedenje posameznikov, industriji pa pomagajo razvijati nove visokozmogljive materiale in zdravila ter spremljati okolje.

  
V času implementacije Načrta razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011-2020 (NRRI) sta bila hitrost in doseganje ciljev odvisna predvsem od vsakoletnih proračunskih zmožnosti oziroma javnofinančnih okoliščin v državi, od razpoložljivih človeških virov in organiziranosti znanstvenih skupnosti. Razvoj nacionalne raziskovalne infrastrukture se je sofinanciral predvsem preko Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), poleg tega imamo v okviru 8 centrov odličnosti v letih od 2010-2013 še znaten neposredni vložek v nacionalno raziskovalno infrastrukturo s sredstvi ESRR. Z njimi je bilo financirano tudi povezovanje in vzpostavitev kritične mase visoko usposobljenih kadrov v slovenskih regijah za potrebe gospodarskega razvoja in konkurenčnosti (t. i. »kreativna jedra«). V letih 2011-2015 je bilo tako za vlaganja v raziskovalno infrastrukturo namenjenih skupaj dobrih 97 milijonov evrov.

   
Slovenija je danes vključena v 10 prednostnih mednarodnih projektov iz NRRI, podpisan je pridružitveni sporazum s CERN, načrtovano je še članstvo v projektu LifeWatch. Ob reviziji NRRI 2016 je na seznam uvrščenih 5 novih projektov, na seznamu za nadaljnje posodabljanje pa sta še dva. Prioritete mednarodnih projektov so določene tudi glede na prednostna področja Strategije pametne specializacije.  

Besedilo: Nataša Gerkeš

 

 

Podpis sporazuma med Republiko Slovenijo in CERN

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič in generalna direktorica Cerna Fabiola Gianotti. Foto: Tamino Petelinšek