Skoči na vsebino

SINFO, MAREC/APRIL 2017: DR. JANA KOLAR

Evropa je dom številnih odličnih inovatorjev

Dr. Jana Kolar je bila pred nedavnim imenovana v skupino predstavnikov za Evropski inovacijski svet. Je izvršna direktorica CERIC, konzorcija Evropske raziskovalne infrastrukture, bila je direktorica direktorata za znanost in tehnologijo nekdanjega Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. 

 

Doktorica kemije je leta 2002 kot članica raziskovalne skupine, ki je delovala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, prejela Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju kemije. V utemeljitvi nagrade je zapisano, da je bilo jedro znanstvenega dela te raziskovalne skupine širšega evropskega in svetovnega pomena in je bilo usmerjeno v ohranitev historičnih dokumentov in umetnin s papirno osnovo.

   

Vrsto let je pomembno vpeta v evropsko raziskovalno politiko, je članica Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, sodeluje v ekspertnih skupinah Evropske komisije.

    

Dr. Jana Kolar. Foto: STA

Evropski komisar za znanost, raziskave in inovacije Carlos Moedas vas je januarja imenoval v skupino petnajstih visokih predstavnikov za Evropski inovacijski svet. Kaj si sme evropska znanost in komisar oz. Evropska komisija obetati od te skupine in seveda, kaj si lahko obeta Slovenija? 

   

Evropa je dom številnih odličnih inovatorjev, vendar velike ideje same ne zadostujejo za preboj v globalnem svetu. Uspeh je odvisen od regulativnega okolja, dostopa do finančnih sredstev in trga, če se omejim zgolj na nekaj dejavnikov. Komisar Moedas je zato prav inovacije postavil v središče svojega mandata in naša skupina naj bi se skupaj s Komisijo osredotočila na to, kako bi Evropa postala boljši prostor za zagon in rast podjetij, ki ustvarjajo nove trge in razvijajo prebojne tehnologije. Skupina še ni začela z delom, tako da konkretnih predlogov še nimamo. Kar pa se tiče obetov Slovenije, je pomembno poudariti, da smo člani skupine neodvisni eksperti in ne zastopamo svojih držav. Vpliv skupine tako vidim predvsem v novih priložnostih za slovenska podjetja v evropskem okolju in te so znala že v preteklosti dodobra izkoristiti. V evropskem instrumentu za podporo inovativnim podjetjem, SME instrumentu, smo na primer ena najuspešnejših držav v Evropi.

    
Evropska komisija je v okviru programa Obzorje 2020 novembra lani pripoznala slovenski teaming projekt InnoRenew CoE, ki ga vodi Univerza na Primorskem v sodelovanju s sedmimi partnerji iz Slovenije ter nemškim inštitutom Fraunhofer, za enega od desetih najodličnejših projektov v EU. Kako vi vidite tovrstno umestitev projekta, kaj to pomeni za Slovenijo? 

   
InnoRenew Center Odličnosti na področju trajnostne gradnje je za Slovenijo izjemnega pomena. Zastavljen je dobro – izbrali so ga mednarodni strokovnjaki in podprt bo z izdatnimi finančnimi sredstvi Evropskega programa za raziskave Obzorje 2020 in strukturnimi sredstvi. Ključen element, ki lahko pripomore k uspehu Centra, je dolgoročna zaveza države ter vključenost odličnega raziskovalnega instituta Fraunhofer, kar lahko pripomore k boljšemu upravljanju centra. Želim si, da bi uvedene dobre prakse pripomogle k boljšemu delovanju celotnega podpornega sistema za znanost in inovacije v Slovenskem prostoru, ne zgolj enega centra. 

    

Ko ste bili direktorica direktorata za znanost nekdanjega Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, so uspešno začeli z delom iz evropskih sredstev sofinancirani projekti centrov odličnosti ter kompetenčnih centrov. Kako vidite njihov doprinos k slovenski znanosti danes? 

  

Naši centri odličnosti so bili zastavljeni zelo podobno, kot prej omenjeni InnoRenew. Poglavitni cilj je bila podpora odlični znanosti, ki je v Sloveniji financirana bistveno pod evropskim povprečjem. To se odraža tudi v številu dobitnikov prestižnih projektov Evropskega raziskovalnega sveta, kjer smo med najmanj uspešnimi državami. Pomanjkanje politične volje in globalna finančna kriza sta botrovala odločitvi o prenehanju financiranja vseh centrov po štirih letih. Kljub uspehom številnih centrov je to prekratko obdobje, da bi dosegli polne učinke. 

    

Od jeseni 2015 ste izvršna direktorica CERIC, konzorcija Evropske raziskovalne infrastrukture, ki povezuje sedem držav, s sedežem v Trstu. Bi lahko rekli, da se povezuje znanstvena odličnost sedmih držav? 

   
Povezuje se globalna znanstvena odličnost. Naši razpisi omogočajo najboljšim svetovnim raziskovalcem, po mnenju mednarodnih recenzentov, brezplačen dostop do raziskovalne opreme konzorcija. Dostop ni omejen le na članice konzorcija, saj je naš poglaviten cilj odlična znanost. Dodana vrednost je boljša znanost in učinkovitost vloženih sredstev, ter večja povezanost raziskovalcev konzorcija na evropski in svetovni ravni. To posledično vodi v več mednarodnih raziskovalnih projektov in širšo mrežo industrijskih uporabnikov.

     

Foto: Nebojša Tejič

Kakšna je razlika med biti direktorica direktorata za znanost in tehnologijo v Vladi RS, kjer ste si prizadevali ustvarjati čim boljše pogoje za znanost, in med biti direktorica konzorcija, ki deluje mednarodno na področju znanosti? Se tudi pri svojem sedanjem delu pogosto srečujete z vprašanji o zadostnem financiranju znanosti in raziskav?

  

Precejšnja. Ne le, da je CERIC mednarodna, je tudi raziskovalna organizacija. Medtem, ko sem na ministrstvu ustvarjala podporo raziskovalcem, sem sedaj uporabnica teh storitev. Vsekakor pa mi znanje in izkušnje, ki sem jih pridobila, pomagajo pri razumevanju in komunikaciji z ustvarjalci politik. Imam pa sedaj, tako kot prej, odlične sodelavce, in tako je tudi soočanje z izzivi lažje. 

   
Znanost se zdi, da je v 21. stoletju brez meja tako na področju raziskovanja, drznosti kot tudi mednarodnih povezav. Sta Evropa, in ne nazadnje svet, na področju znanosti en sam velik, brezmejen raziskovalni laboratorij? 

    
V znanosti in umetnosti so bile državne meje že od nekdaj precej zabrisane, vendar je danes svet bolj povezan kot kdajkoli. Lep primer je CERN, kjer so odkrili Higgsov bozon in izumili svetovni splet, katerega članstvo obsega 22 držav, pred nekaj meseci pa je pridružena članica postala tudi Slovenija. Zanimiva je tudi gradnja sinhrotrona v Jordaniji, ki poteka s podporo številnih držav v regiji, med katerimi so tudi Izrael,  Palestina, Ciper in Turčija. To je lep primer povezovalne vloge znanosti, ki najde skupni jezik tudi na konfliktnih območjih.

    
Kako je biti ženska v znanosti? Se Evropa in svet o tem sploh še sprašujeta? 

   
To je še vedno zelo aktualno vprašanje. Razkorak med spoloma je še posebej izrazit na vodilnih položajih, kot so npr. redna profesura, ali vodenje skupin na raziskovalnih institutih. Na podlagi spola sem v preteklosti večkrat slišala dvome o moji primernosti za določeno mesto ali pa o primernosti navkljub spolu. Je pa to zapletena tema, ki bi terjala daljši pogovor.

     

Besedilo: Nataša Gerkeš