Skoči na vsebino

SINFO, JANUAR/FEBRUAR 2017: SEVNICA

Sevnica je 12. največja slovenska občina z okrog 17.500 občani, samo mesto pa jih šteje okrog 5000. Prostrana pokrajina se vije iz doline Save na oba bregova te najdaljše slovenske reke, preko lepo urejenih krajevnih središč. Odlikuje jo dobra urejenost javne infrastrukture in visok nivo javnih storitev in služb, kar omogoča varnost in dobro počutje. 

 

 

Sevnica. Foto: Iztok Medja

V Sevnici je doma industrija lepega, oblikujejo in izdelujejo kopalke in perilo, elegantno in klasično stilno pohištvo, kakovostno in udobno obutev. Pomembna gospodarska panoga je kmetijstvo; pokrajinski mozaik sestavljajo obdelana polja, pašniki, sadovnjaki in vinogradi.

    

Grad Sevnica. Foto: Nebojša Tejić/STA

Pravljični sevniški grad

 

Slovenija se lahko pohvali z mnogimi gradovi, eden izmed draguljev je tudi Grad Sevnica. Najlepši razgled na mesto Sevnica je prav z mogočnega gradu nad starim mestnim jedrom. Je kulturno in družabno srce občine – ponos občine in prostor, kjer se zgodijo najlepše grajske poroke. Bogatijo ga razne razstave, vsako leto gosti Festival sevniško grajsko poletje, viteške igre, številne glasbene in kulturne dogodke, kino na prostem, omogočeni so vodeni in animirani ogledi gradu, degustacije v vinoteki, poroke v gradu in parku. Na grajskem pobočju je zasajen pravcati grajski vinograd. 

    

Na razgledni vzpetini s pogledom na okolico in reko Savo velja za enega najbolje ohranjenih gradov na Slovenskem ter enega od pomembnejših srednjeveških gradov. Prvič je bil omenjen v salzburškem urbarju za Brežice in Sevnico leta 1309 kot »castellum« Lichtenwald. Vsi gradovi razvnemajo domišljijo, tudi sevniški. Z njim je povezana legenda o skritem hodniku, ki naj bi ga prebivalci uporabljali kot skrivališče pred Turki. Še veliko legend in pripovedi ostaja vgrajene v zidove sevniškega gradu. 

    
Kot tista, da potok Sevnična deli podgorske in zabukovške gozdove. Menda sta tam na Rudniku in na Travnikih gradila Ajda vsak svojo hišo. Ko sta bila žejna, sta se samo sklonila in pila iz Sevnične in pri tem korakala iz vrha na vrh planine. Danes je poznana Ajdovska hiša, kjer so ob Lončarjevem Dolu odkrili zelo velike razvaline. Izkopali so veliko kipov, okraskov, sarkofag, mozaična tla in vodnjak. Tam je stala Ajdovska hiša. Pod njenim zidovjem je menda zakopan zlati konj, ki se ga je včasih dalo videti, kako se vrti vrh griča okoli svoje osi in zlato obarva celoten hrib. Vedno, kadar so poslušali priti do tega zlatega zakopanega konja, ga niso mogli nikoli odkopati, saj se jim je vedno pogreznil še globlje. Morda se bo kdaj pa kdaj še zavrtel na griču in zlato obarval celotno Sevnico. Ne gre zamuditi tistega trenutka. Po ljudskem verovanju bo prizor veličasten.

   
Med večjimi znamenitostmi so še Lutrovska klet pod sevniškim gradom, Dvorec Loka, številne cerkve, središča krajev spomeniki in znamenja, pa tudi hiša, v kateri je živel blaženi Alojzij Grozde.

    

Lovrenc: Foto: Vinko Šeško

Slikovita narava

 

Povsod po občini se je mogoče odpraviti na čudovite izlete in piknike. Urejene so poti za planinarjenje, kolesarjenje, konjeništvo, zelo zanimive so pohodne in tematske poti, pa tudi učne poti. Najbolj poznana izletniška in planinska točka je Lisca, zanimiva planincem, kolesarjem, jadralnim padalcem, ali pa preprosto samo ljubiteljem okusnih domačih dobrot, ki jih nudi Tončkov dom. Ob urejenih akumulacijah so ene najlepših ribiških prog v Evropi. 

   

Kot del Nature 2000 je sevniška občina pravi raj za ljubitelje naravoslovja. Sevnico krasijo tudi rastišče Clusijevega svišča, opojne zlatice in kranjske lilije. Clusijev svišč je alpska rastlina, ki se je kot ledeniški ostanek ohranila ponekod v predgorju, tudi v Zasavju. Polja pomodri konec aprila. Pred njim zacveti tržaški svišč (Gentiana verna ssp. tergestina), za njim pa opojna zlatica (Ranunculus thora), endemit Zasavskega hribovja. Tu uspevajo tudi druge zavarovane vrste, kot so kranjska lilija (Lilium carniolicum) in več vrst orhidej – med njimi navadna in trizoba kukavica (Orchis morio, O. tridentata). Od leta 1994 je rastišče Clusijevega svišča na Lovrencu razglašeno za botanični naravni spomenik.

   
Najdebelejša bukev, več kot stoletna lepotica, obsega 487 cm in ima premer 155 cm. Med naravne znamenitosti Sevnice sodi tudi ajdovska peč pod vasjo Hudo Brezje, ostanki nekdanje grajske drevesnice pod zaselkom Novo–Čagoš, ter potoki Blanščica, Čanjski potok, Žirovski potok in slap Stopnik.

    

Utrip življenja

 

Utrip življenja v mestu in občini skozi vse leto vnašajo tradicionalne prireditve, od vsakoletnih Salamiade in Festivala modre frankinje, festivala Sevniškega grajskega poletja, študentskega Vejžde žura, tradicionalne Kitariade. Dogajanje bogatijo številna društva – roko si podajata prostovoljstvo in kreativnost. 

   

Nadvse mikavna je nastanitvena ponudba, tudi na turističnih kmetijah in v zidanicah. Iz pridelka številnih vinogradov nastajajo edinstvena vina, od lahkih in svežih belih in rdečih vin, od cvička in modre frankinje celo do edinstvenih penin. Restavracije in kmečki turizem ponujajo vrhunska kulinarična doživetja za vse okuse, številni gostinski lokali in drugi ponudniki pijač pa ob dobri kavici še sprostitev in počitek.

    

Besedilo: Tanja Glogovčan

 

 

Lepo vabljeni v Sevnico, zakladnico doživetij. Kontakti so na voljo na spletni strani www.dozivljaj.si, strani sevniške turistične agencije, ki nudi tudi možnosti vodenih ogledov.

Foto: Rasto Božič/STA

Kopitarna Sevnica se lahko pohvali že z več kot 130 let obstoja.

Foto: Občina Sevnica arhiv

Cilj festivala Salamiada je izboljšati kvaliteto suhomesnatih dobrot.

Podjetje Lisca iz Sevnice je bilo ustanovljeno leta 1955 kot majhna obrtna delavnica, ki se je ukvarjala s popravilom nogavic in preoblačenjem gumbov. Podjetje, ki se je kasneje specializiralo v perilu, je doseglo hiter razvoj in uspešno širitev na tuji trg z blagovnima znamkama Lisca in Cheek by Lisca.

Slovenka z ameriškim državljanstvom Melania Trump med kandidaturo moža Donalda Trumpa za predsednika ZDA. Foto: Robi Poredoš/STA

Z izvolitvijo Donalda Trumpa za ameriškega predsednika je ameriška prva dama postala Slovenka z ameriškim državljanstvom Melania Trump (prej Melanija Knavs), ki je otroštvo in mladost preživela v Sevnici.

 

 

Več o Sevnici: