Skoči na vsebino

SINFO, JANUAR/FEBRUAR 2017: NAGRADA PIRANESI ZA PLEČNIKOVO HIŠO V LJUBLJANI

Biro Arrea, arhitektura navdušil mednarodno komisijo

Jeseni 2015 je po celoviti prenovi zaživela hiša največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Restavratorji, konservatorji, arhitekti, projektanti in krajinarji ter ostali strokovnjaki so odlično opravili svoje delo, kar dokazujejo tudi domača in mednarodna priznanja, ki jih je prejela prenovljena Plečnikova hiša.

 

 

Plečnikova hiša je izjemna kulturna vrednota, saj je ena redkih tako dobro ohranjenih, izvirno zasnovanih in opremljenih hiš umetnikov. Foto: Dokumentacija MGML
Jože Plečnik pred vhodom v dograjeni valjasti prizidek, oktober 1926. Foto: Dokumentacija MGML

Arhitekt Jože Plečnik je v hiši v Trnovem živel in ustvarjal od leta 1921 do njegove smrti leta 1957. Plečnikova hiša je bila za javnost odprta leta 1974, a ne v celoti. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija je leta 2005 pripravil strokovne podlage za razglasitev hiše za spomenik državnega pomena skupaj s celotnim Plečnikovim arhitekturnim opusom, pobuda o celoviti prenovi hiše, ki je leta 2007 prišla s strani Mestne občine Ljubljana, pa je dala zagon nadaljnjim korakom. Sledila je priprava natančne dokumentacije hiše, posnetek obstoječega stanja z vsemi detajli in izdelava konservatorskega načrta. Leta 2010 je upravljanje Plečnikove hiše prevzel Muzej in galerije mesta Ljubljane. 

   

Celovita prenova kompleksa Plečnikove hiše je bila izvedena v letih od 2013 do 2015. V novo pridobljenih prostorih je zaživela nova stalna razstava Plečnik, prostori za občasne razstave, študijski center, namenjen raziskovalcem, Plečnikova učilnica za pedagoške in andragoške programe in dogodke ter muzejska trgovina. V domovanju Jožeta Plečnika so ohranjeni dragoceni izvirni umetnikovi ambienti z opremo in osebnimi predmeti, predstavljeni so glinasti, mavčni in leseni modeli različnih projektov, Plečnikova osebna knjižnica in risarsko orodje.  Prenovljena hiša zajema vežo, hodnik, kuhinjo, spalnico s kopalnico, malo sprejemnico, krožno stopnišče, atelje v nadstropju, kabinet ter zimski vrt.  

    

Timsko delo

 

Odgovorna projektantka pri prenovi je bila arhitektka Maruša Zorec iz biroja Arrea, arhitektura, d. o. o., ki ima za sabo že podoben projekt prenove grajske pristave v Ormožu, za katerega je leta 2012 prejela nagrado Prešernovega sklada. Avtorica arhitekturnega koncepta za prenovo celote se je projektu priključila na sredi celotnega procesa, raziskave in priprave nanj so skupaj s projektom namreč potekale osem let, njeno delo pa skupaj z izvedbo približno tri leta. ''Načrtovanje in izvedba sta bila proces, ki je vključeval veliko število strokovnjakov- od mojih sodelavcev na projektu - Maše Živec in Matjaža Bolčine, brez katerih projekt ne bi bil takšen kot je, saj smo skupaj prebrodili vse ustvarjalne dilema....do odgovorne konservatorke Irene Vesel, ki je predano bdela nad načrtovanjem in izvedbo, Jerneje Batič, ki je kot predstavnica naročnika (MOL) stala projektu ves čas ob strani in nas usklajevala s svojo vizijo, kako bo hiša nekoč res lahko zaživela. Pri procesu so bili od vsega začetka vključeni predstavniki muzeja, ki so pomagali pri oblikovanju pogojev za delovanje predvidenih programov. Zelo pomembna vloga pa je pripadla tudi strokovnjakom restavratorskega centra, posebej Mateji Kavčič, s katero smo izjemno dobro sodelovali pri obravnavi najdenih materialov, obdelav in sestav in njihovi prenovi in integraciji v novo celovito podobo hiše,'' pove arhitektka Maruša Zorec. Njihov projekt se je ukvarjal s hišo na različnih nivojih - od organizacijske zasnove, ki pomeni umestitev programov in njihovo medsebojno povezavo znotraj hiše, do arhitekturne zasnove prostorov glede na obstoječe kvalitete, dnevno svetlobo v prostorih, postavitvijo razstave, novimi materiali in njihovimi obdelavami, detajli. 

    

Plečnikova soba v stolpu. Foto: Tadej Bolta

Mednarodna nagrada za zahtevno prenovo

 

Pri svojem delu so se arhitekti soočili z vprašanjem, koliko lahko posežejo v izvorno arhitekturo glede na sodobne zahteve in pogoje stroke (statična sanacija, prenovljene instalacije, požarna varnost idr.). Treba je paziti, da je posegov le toliko, kot je res potrebno. Arhitektka Zorec razloži, da so prostori, ki jih je zasnoval Plečnik in v njih tudi bival, pred prenovo ponujali vpogled v intimo arhitektovega doma. So popolnoma drugačni od njegovih monumentalnih arhitekturnih stvaritev. Ti prostori so ostali tudi po prenovi takšni kot so bili. Njihovi posegi so bili usmerjeni predvsem v drugi del hiše, kjer se danes odvijajo vsi ostali dopolnilni programi muzeja. Njihov največji izziv je bil, kako urediti vhodni del, da bo čim bolje zaživel, kako v stari lupini omogočiti sodoben način delovanja muzeja in kako v materialnem smislu zasnovati vse intervencije, da ne bodo ne preblizu ne predaleč od mojstra Plečnika.

  

Rešitev, na katero so arhitekti biroja Arrea še posebej ponosni, je ureditev osrednjega prostora, ki povezuje vse vsebine muzeja. Izpostavljajo tudi uspelo prezentacijo najdenih vrat, ki so jih očistili, na novo zaprli in predstavili javnosti kot možno Plečnikovo intervencijo, ki maskira prvotni vhod z izjemno lepim lesenim vratnim okvirjem. 

Občutljivost arhitekturnih posegov v objektu z zgodovinsko vrednostjo je prepoznala tudi mednarodna žirija, tradicionalno sestavljena iz vsakoletnih predavateljev na Piranskih dnevih arhitekture, ki je ekipi biroja Arrea za prenovo Plečnikove hiše podelila mednarodno arhitekturno nagrado Piranesi. Žirija je tudi izpostavila način razumevanja razvoja objekta skozi zgodovino z malimi posegi, kakovost vsakega detajla in sposobnost oblikovanja tako obstoječih kot novih elementov. Arhitektka Zorec ob prejemu nagrade pove, da so vsake nagrade in priznanja vedno veseli, saj pomeni, da so člani žirije ali kolegi prepoznali kar so želeli povedati s projektom. ''Arhitekti ne razlagamo naših del z besedami, govorijo sama zase in vsak lahko v njih prepozna različne misli, odnose, stike, svetlobe, atmosfere...,'' doda uspešna arhitektka.

  

V Ljubljani z letom 2017 vstopamo v desetletje, posvečeno arhitektu Jožetu Plečniku, ki je s svojimi mojstrovinami zaznamoval Ljubljano, Dunaj in Prago. Ob zahtevni prenovi so tudi arhitekti velikega mojstra še bolje spoznali in začutili. ''Bil je zanimiv eksperimentator z materiali in arhitekturnimi elementi, njegova hiša je poligon, kjer je preizkušal različne prijeme tako sestavljanja stvari kot tudi novih materialov in tehnik. Pri sebi doma si vsak lažje dovoli, da presega konvencionalne rešitve in ob tem odkriva neke nove možnosti,'' pove arhitektka Zorec.

  

Besedilo: Danila Golob

 

 

Plečnikova hiša je nominirana za najboljši muzej v Evropi – EMYA 2017

Po domačih in mednarodnih priznanjih, ki jih je od prenove jeseni 2015 Plečnikova hiša že prejela (Plečnikova medalja 2016 za arhitekturo, Steletovo priznanje za konservatorstvo, Valvasorjeva nagrado 2015 za enkratne dosežke v muzealstvu ter mednarodno priznanje piranesi 2016), je nominacija za nagrado EMYA 2017 še ena v vrsti priznanj, ki Plečnikovo hišo postavlja med najboljše evropske muzeje.

  

Razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad bo potekala v začetku maja prihodnje leto v Zagrebu, na prireditvi, ki bo obeležila tudi 40. obletnico Evropskega muzejskega foruma, ki deluje po okriljem Sveta Evrope.

Vhodna fasada. Foto: Tadej Bolta
Pogled iz atrija na vhodno vežo. Foto: Tadej Bolta
Vhodna veža. Foto: Tadej Bolta
Razstavni prostor. Foto: Tadej Bolta
Predprostor in pogled v atrij. Foto: Tadej Bolta
Razstavni prostor. Foto: Tadej Bolta
Klet pod stolpom. Foto: Tadej Bolta