Skoči na vsebino

SINFO, JANUAR/FEBRUAR 2017: DOSTOPNO IN PLEMENITO

Ob 200-letnici javnega glasbenega šolstva na Slovenskem

Slovencem je glasba od nekdaj blizu. V spreminjajočih se časih je bila pomembno sredstvo za povezovanje in zato imamo do nje prav poseben odnos. V častitljivi slovenski glasbeni zgodovini zaseda pomembno mesto tudi poučevanje glasbe. Kopica izjemnih glasbenikov je v različnih časih in v različnih razmerah požrtvovalno delala in postopoma zgradila odličen sistem javnega glasbenega šolstva, ki se mu je kljub mnogim oviram uspelo ohraniti do danes.

 

 

Mlada violinistka. Foto: Arhiv Glasbene šole

Glasbeno šolstvo ima na Slovenskem dolgo in zelo zanimivo zgodovino. Najstarejši viri so iz srednjega veka. Ohranili so se prepisi razprav o glasbi in pričevanja o zgodnjem izobraževanju glasbenikov od 12. stoletja naprej. Sprva znotraj samostanov, potem pri večjih župnijskih središčih. Glasba, predvsem petje in osnove glasbene teorije, je bila v programu protestantskih šol v 16. stoletju, pa v katoliških inštitucijah 17. in 18. stoletja. Ohranila se je cela vrsta učbenikov, med katerimi po svoji zgodovinski vrednosti izstopa izdelek novomeškega organista (Noten-Buch darinnen di Fundamenta zu dem Clavier oder Orgel enthalten). 

 

 

Prve glasbene šole

  

Ko je 1815  odprla vrata prva javna glasbena šola je v Ljubljani, si je za svoje poslanstvo zadala brezplačen in s tem vsem dostopen pouk. Na njej so se učenci, pa tudi učiteljski pripravniki, seznanjali z različnimi inštrumenti in pridobivali temeljito glasbeno znanje. Ker so razpis za prosto mesto učitelja objavili v časopisih v Celovcu, Grandu, na Dunaju in v Pragi, se je nanj prijavilo kar 21 kandidatov. Med kandidati je bil tudi mladi Franz Schubert.

  

Vzporedno je leta 1820 v Ljubljani začela z delom glasbena šola Filharmonične družbe. Tako imenovana Philharmonische Gesellschaft (1794 – 1919) velja za eno najstarejših meščanskih združenj v habsburški monarhiji. Ustanovili so jo ljubljanski meščani, glasbeni diletanti. Namen društva je bil gojiti glasbo, zlasti inštrumentalno. Prirejali so koncerte s svojim ljubiteljskim orkestrom in za svoje potrebe ustanovili lastno glasbeno šolo za godala in pihala.  Družba je imela imenitne častne člane, med najslavnejšimi imeni najdemo Haydna, Beethovna, Paganinija. Leta 1891 so zgradili odlično koncertno dvorano – Tonhalle na Kongresnem trgu. V njej je danes sedež Slovenske filharmonije. 

   
Glasbene šole so postopoma ustanavljali tudi v drugih krajih na Slovenskem: v Trstu, Mariboru, Celju, na Ptuju. Sprva so glasbene šole nastajale v okviru nemških glasbenih društev, potem pa so v okviru čitalniškega gibanja nastajale izrazite slovenske glasbene šole. Najvidnejšo vlogo pri ustanavljanju slednjih je odigrala Glasbena matica. Svojo šolo je odprla leta 1882, nato pa je ustanavljala podružnice (Novo mesto, Celje, Kranj, Trst, Gorica, Maribor, Ptuj). Osnovni namen je bil vzpodbujanje slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.

 

 

Licej v Ljubljani, ok. 1850, risba, Narodni muzej Slovenije.

Glasbeni pouk ponuja vse več možnosti


Velik napredek je slovensko glasbeno šolstvo doživelo po prvi svetovni vojni. Leta 1919 je bil ustanovljen prvi konservatorij, dve desetletji kasneje še Glasbena akademija. Ustanavljalo se je vedno več glasbenih šol in glasbeni pouk je postajal vedno dostopnejši.


Po letu 1945 je število glasbenih šol hitro naraščalo, njihova mreža se je vila po vseh večjih slovenskih krajih s podružnicami po podeželju. Med 1945 in 1960 se je število glasbenih šol povečalo za petkrat, do leta 1990 pa za devetkrat. Z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja leta 1991 je bilo glasbenim šolam zagotovljeno enotno financiranje, prav tako so bile  omogočene posebne oblike dela z nadarjenimi učenci.

    

Besedilo: Boris Štih, predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol

Zemljevid slovenskih glasbenih šol leta 2016. Vir: UKOM arhiv
Orgelska dvorana Glasbene šole Velenje. Foto: Arhiv Glasbene šole

Navdušenje nad glasbo v Sloveniji danes

 

V Sloveniji danes deluje 69 glasbenih šol (54 javnih in 15 zasebnih), ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe na področju glasbe in plesa. Vanje je vpisanih skoraj 26 000 otrok. Učenci slovenskih glasbenih šol dosegajo odlične uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih in po končanem šolanju zasedajo mesta v najboljših svetovnih orkestrih. V duhu začetkov so glasbene šole dostopne otrokom vseh družbenih slojev, ki izkažejo zadostno mero glasbenih sposobnosti. Ker je znano, da glasba zelo dobro vpliva na celostni razvoj mladega človeka ter razvija tako racionalno kot čustveno plat in vzgaja senzibilne posameznike, je dostopnost še posebej pomembna. 

  

V slovenskih glasbenih šolah poteka individualno poučevanje posameznih instrumentov, kar omogoča zelo kvalitetno delo. Poleg izbranega inštrumenta otroci obiskujejo nauk o glasbi, ki učence uvaja v razumevanje glasbenega zapisa v smeri lastnega izvajanja in ustvarjanja. Pouk poteka v skupini, zato vključuje vse elemente socializacije, z glasbenega vidika pa terja prilagajanje lastne muzikalnosti skupinskemu delu. Pomembno dopolnilo in nadgradnjo učenja solističnih instrumentov učenci nadgrajujejo v komornih skupinah, zborih in orkestrih. Učenci se ob skupinski igri učijo prilagajanja lastne izvajalske prakse in muzikalnosti soigralcem, ob tem pa razvijajo čut za vzajemno delo, delovno disciplino ter odgovornost. Tako po glasbenih šolah s številnimi solističnimi in orkestralnimi nastopi živi bogato glasbeno življenje, ki hkrati vpliva na kulturno podobo posameznih slovenskih krajev. 

  

V letošnjem jubilejnem letu se je zvrstilo precej dogodkov, ki so na različne načine glasbenike povezovali. V Slovenskem šolskem muzeju so pripravili pregledno razstavo, na Akademiji za glasbo znanstveni simpozij. Med večjimi projekti je bil gotovo slavnostni koncert, na katerem so posebej za to priložnost združeni v tri simfonične orkestre zaigrali najboljši mladi glasbeniki iz vse države. Ob priložnosti je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Zvezo slovenskih glasbenih šol v jubilejnem letu odlikoval s srebrnim redom za zasluge.