Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

POVEZAVE MED DRŽAVAMA IN DRUGE ZANIMIVOSTI


Naši kraji so prvič stopili v stik s prodirajočo  francosko armado, ki ji je  poveljeval Napoleonov general Bernadotte, leta 1797. V Ljubljano je tedaj prišel tudi Napoleon in 28. aprila  prespal v škofijskem dvorcu. Drugič je francoska vojska prišla leta 1805, tretjič pa leta 1809, ko je njihova zasedba trajala do leta 1813.


Francoska  »velika armada« je leta 1809 čez slovenske dežele prodirala proti obdonavskim bojiščem, Ljubljano je avstrijska posadka predala brez boja že 23. maja  1809. Zmagoviti Francozi so nato s sklenitvijo mirovne pogodbe v Schönbrunnu oktobra 1809 pridobili ozemlje Kranjske, Koroške in Hrvaške južno od Save. Tem deželam je Napoleon  priključil Dubrovnik, Dalmacijo in Boko Kotorsko in ustanovil državno tvorbo Ilirske province, katerih prestolnica je postala Ljubljana. Ilirija je dobila ime  po »slavnih« prednikih Ilirih, ki so v antičnem času naseljevali Balkanski polotok.


Province so bile priključene Francoskemu cesarstvu, niso pa bile njegov konstitutivni del. Po eni strani so v provincah uporabljali cesarski grb in francosko zastavo, po drugi strani pa so imele določeno suverenost, tako so npr. izdajali ilirske potne liste. Upravno–teritorialno je bila Ilirija po reorganizaciji aprila 1811 razdeljena na 6 civilnih provinc in eno vojaško provinco. Na čelu uprave je bil glavni intendant, ki je bil podrejen generalnemu guvernerju. Generalni guvernerji so bili štirje: maršal Marmont (april 1809 – marec 1811), general Bertrand (april 1811 – marec 1813), general Junot (marec 1813 – avgust 1813) in Fouché (avgust – oktober 1813).


Francozi so na naših tleh uveljavljali sodobno upravo in novembra 1811 je stopil v veljavo kazenski zakonik, ki  je izenačil državljane pred zakonom. Slovenske izobražence je razveselila predvsem uvedba deželnega, slovenskega jezika v prvostopenjskih šolah in v licejih ter ustanovitev akademije v Ljubljani. Francozi so prinesli tudi novo omikanost, mesta so dobivala sodobnejšo podobo, kot del akademije so npr. zasadili prvi botanični vrt v Ljubljani, načrtovali so nove parke itn.


Francozi so bili med širšimi sloji prebivalstva nepriljubljeni, saj niso dosledno odpravili fevdalizma, uvedli so visoke davke, hkrati pa so zaostrili odnose s Katoliško cerkvijo. Zaradi vojaških potreb so slovenske fante novačili v Ilirski polk in druge francoske enote.


Po Napoleonovih vojaških porazih leta 1813 so Avstrijci postopoma zasedali ozemlje Ilirskih provinc, leta 1814 se je Francija s prvim pariškim mirom odrekla Ilirskim provincam.


»Duh Napoleona« pa je ostajal med Slovenci. Leta 1929 so v Ljubljani v narodni manifestaciji postavili Napoleonu in Iliriji spomenik na Trgu francoske revolucije. Še danes, na Slovenskem in v svetu, osebnost velikega Korzičana vznemirja duhove.


Charles Nodier, zadnji urednik Télégraphe officiel, je menil, da bi moral uradni časopis provinc izhajati tudi v slovenščini. Zato ob obletnici izdajamo slovensko francoski Uradni časopis!

 


Irena Žmuc, Muzej in galerije mesta Ljubljane