Skoči na vsebino

POČASTITEV 200-LETNICE ILIRSKIH PROVINC

Tudi življenje ljudi v 21. stoletju je -  kljub novim tehnologijam, ki z lahkoto premoščajo ogromne geografske razdalje ter spreminjajo celo dimenzijo časa -  še zmerom čustveno povezano s človeškimi vezmi, ki so jih ljudje in narodi medsebojno gojili skozi pretekla stoletja. Evropski narodi in ljudje nosijo v svojem zgodovinskem spominu konglomerat odličnih odnosov in vzajemnih ljubezni, a tudi  trpljenja in hudih vojn, ki so terjale milijone žrtev in so zanetile sovraštva, za katera se je včasih zdelo, da ne bodo nikoli izginila.

 

A k sreči življenje poganjata predvsem optimizem in vera v dobro. Eden od prijaznih spominov Slovencev kot malega, v začetku 19. stoletja šele dobro nastajajočega evropskega naroda, je navezan na kratkotrajno obdobje francoske oblasti v teh krajih in na Ilirske province, državno in upravno tvorbo tedanjega časa, ki je vase združila ozemlja od Julijskih Alp do Dubrovnika, Ljubljano pa naredila za glavno mesto največjega ozemlja, ki mu je kdajkoli načelovala. A znotraj tega se je zgodilo za Slovence nekaj veliko pomembnejšega. Nova francoska oblast je – saj ji je tako velevala velika meščanska revolucija, iz katere je zrasla – z uvajanjem slovenskega jezika kot šolskega predmeta v izobraževalne ustanove priznala enakopravnost jezika in kulture in s tem dejansko na zemljevid evropskih narodov vpisala tudi Slovence. Spontan odziv slovenskega izobraženstva na to je zato oblikoval kulturno osnovo, ki je ni bilo mogoče več potisniti v anonimnost, zato so mnoge kulturne in druge reforme ostale tudi po koncu Ilirskih provinc. To srečno naključje, ki je še kako pomembno za začetek trdne narodne identitete in bistveno večje samozavesti Slovencev, še danes botruje tradicionalni naklonjenosti in privrženosti izročilom francoske kulture, ki jo je mogoče opaziti pri nas.

 

Načela svobode, bratstva in enakosti so ob koncu 19. stoletja tudi malim človeškim skupnostim in maloštevilnim narodom odprla možnost življenja in razvoja. Skoznje smo tudi Slovenci našli pot k sosedom in v družino evropskih narodov.

 

 

Zadnji dogodki

 

  • Muzejsko-arhivska razstava, ki so jo pripravili Narodni muzej Slovenije skupaj z Arhivom Republike Slovenije in Vojnim muzejem v Parizu (Musée National de l'Armée)  »Pod Napoleonovim orlom. 200 let ustanovitve Ilirskih provinc« bo od 22. marca do 20. maja 2010  na ogled v Vojnem muzeju v Parizu.

 

Pretekli dogodki:

 

 

 

Večji dogodki