Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

ILIRSKE PROVINCE 1809-1813

Nastanek, ozemlje, prebivalstvo

 

Ilirske province, ki jih je po podpisani mirovni pogodbi v Schönbrunnu 14. 10. 1809 s posebnim dekretom ustanovil Napoleon, so poleg dežel, ki so jih Francozom v tem miru odstopili Habsburžani (Goriška, Trst, avstrijska Istra, Kranjska, zahodna polovica Koroške in ozemlje južno od Save med Kranjsko in Bosno), obsegale še beneško Istro, Dalmacijo in Boko Kotorsko (pod njihovo oblastjo že od leta 1805) in ozemlje Dubrovniške republike, ki so ga zasedli in 1808 priključili Italijanskemu kraljestvu. Leta 1810 so jim priključili še vzhodno Tirolsko. Razprostirale so se na 55.000 km2 ozemlja in združevale okoli milijon in pol etnično zelo različnega prebivalstva (Slovenci, Hrvati, Srbi, Nemci in Italijani).

 

Ilirske province, katerih glavno mesto je bila Ljubljana, sicer niso bile sestavni del francoskega cesarstva, vendar pa so bile z njim tesno povezane. Vodil jih je glavni guverner, v štirih letih njihovega obstoja pa se jih je zvrstilo kar nekaj: maršala Marmont in Bertrand, general Junot in edini, ki ni bil vojaška oseba, Fouché.

 

 

Moderna uprava, reforme v šolstvu

 

Na njihovem ozemlju so od začetka leta 1812 veljali vsi francoski zakoni, toda ilirski uradi so bili podrejeni pariškim ministrstvom in v sodnem pogledu podrejeni višjemu sodišču v Parizu. Čeprav Francozi niso popolnoma odpravili fevdalnih vezi, je njihova vladavina za prebivalce Ilirskih provinc pomenila podrobnejšo seznanitev s pridobitvami francoske revolucije in sodobno meščansko družbo.

Uvedeni so bili enakost pred zakonom, splošna vojaška obveznost, sodobna uradniška uprava, poenoten davčni sistem, odpravljeni nekateri davčni privilegiji, razmejene so bile pristojnosti med državo in Cerkvijo, sodstvo pa podržavljeno.

 

Čeprav reforma šolskega sistema med Ilirskimi provincami ni najbolje zaživela, je vendarle imela širši družbeni pomen. Načrt reorganizacije šolstva je za pouk v osnovnih šolah in nižjih gimnazijah namreč predvideval poučevanje v deželnem, »ilirskem« jeziku. Jezikoslovcu Jerneju Kopitarju in pesniku Valentinu Vodniku je ob tem takratne oblasti uspelo poučiti, da je jezik prebivalcev, ki so zasedali danes slovenski del ozemlja Ilirskih provinc, pravzaprav slovenščina

 

 

Pomen

 

Čeprav kratka in pri vseh ne ravno enako priljubljena francoska vladavina Ilirskih provinc, je kljub vsemu močno pripomogla k dvigu narodne samozavesti in zavedanja o svoboščinah. O Napoleonovi oblasti in Ilirskih provincah se je mnenje bistveno spremenilo proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ko so začeli svobodomiselni slovenski izobraženci slaviti Francoze kot osvoboditelje izpod avstrijske oblasti.

 

Tudi dandanes bi lahko ugotovili, da je kratko obdobje Ilirskih provinc pomenilo začetek obdobja močnejšega zavedanja načel svobode, bratstva in enakosti.