SPOROČILO ZA JAVNOST
Beli konji v Lipici danes in v času Ilirskih provinc
Kobilarna Lipica se je v sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles Nodier, z odprtjem umetniške razstave “Beli konji / Chevaux blanc” pridružila programski izvedbi kulturnih dogodkov jubileja 200- letnice Ilirskih provinc. Razstava konjev, v naravni velikosti, je postavljena v naravno okolje parka v atriju hotela Klub v Lipica. Postavitev razstave so podprli Urad Vlade za komuniciranje, Ministrstvo za kulturo RS in francosko veleposlaništvo v Sloveniji. Razstava Beli konji bo na ogled do 15. avgusta 2009.
Umetniška instalacija s preprostim naslovom Beli konji, avtorja Iztoka Šostarca je postavljena v naravno okolje parkovnega dela atrija hotela Klub v Lipici. Obiskovalci in gledalci razstave se med velikimi skulpturami konj prosto sprehajajo. Postavitev v naravi daje obiskovalcu občutek, da se nahaja med skoraj resničnimi in hkrati pravljičnimi živalmi. Vse skulpture, pravljičnega števila sedmih konj, samoroga in pegaza so izdelane v kombinaciji tehnike origami in papirjevine.
Avtorjeva ideja, zasnova in realizacija pričujoče razstave je simbolizirati že iz pradavnine izhajajoč odnos med človekom in konjem, njuno povezanost, vzajemno privrženost v boju za preživetje kot tudi prisotnost skrivnostnosti te živali v mitologiji. Avtor Iztok Šostarec pravi, da “beli konji izražajo simbol svetlobe in slave ter da že od vedno burijo tudi ljudsko domišljijo. Beli konj vedno asocira na svet v gibanju, ki določuje življenje in upanje, medtem, ko je črni konj simbol moči svetlobe in silovitosti. Rad bi prikazal to, kar je v vsakem človeku, ko pomisli na belega konja: sanje, nedolžnost, čarobnost.“
Kobilarna Lipica je domovina belih lipicancev , ki v beli svet pokujajo temno rjavi ali celo črni. Prav tako se je kobilarna Lipica s svojimi konji zapisala tudi v zgodovino Ilirskih provinc, vladavino Napoleona in njegovih treh lipicancev. Kobilarna v Lipici je bila v začetku 19. stoletja del ozemlja Ilirskih provinc. Po določilih schönbrunske mirovne pogodbe iz leta 1809, je ozemlje Koroške in Trsta pripadlo Francozom. To je bil čas, ko je kobilarna od svoje ustanovitve leta 1580, iz matične kobilarne morala že tretjič bežati pred tujci. Čreda 289 lipicanskih konj se je iz kobilarne Lipica s transportom selila v Pecsko na Madžarsko. Leta 1809 so Francozi našli lipiško kobilarno skoraj prazno. Z nekaterimi preostalimi živalmi v kobilarni in tistimi, ki so jih našli pri posestnikih v okolici, so jo skušali obnoviti. Po Napoleonovem ukazu so iz Egipta pripeljali tudi arabskega žrebca Vezirja, ki je v lipiški kobilarni ostal plemenjak tudi po kasnejši vrnitvi lipiške črede iz Madžarske. V tem času je Napoleon Bonaparte kobilarno Lipica poklonil guvernerju Ilirije, maršalu Marmontu. Le- ta je bil l. 1811 prestavljen v špansko armado, zato je posestvo Lipice ter pripadajoča posestva Škulje, Bile in Poček in Ulačno dal v zakupniški najem. Takratni zakupniki pe so imeli namen le izkoristiti naravne danosti posestva, zato so barbarsko posekali gozdove. (vir: Lipica, Milan Dolenc, 1980)
V spomin na francosko ozemeljsko vladavino so v Lipici poimenovali eno od lipiških cest, današnji Marmontov drevored.